Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije pozorno spremlja dogajanje v svetu in ocenjuje vplive ključnih dogodkov na energetiko v Sloveniji in širše. Konec februarja 2022 začeta vojaška agresija Rusije nad Ukrajino predstavlja eno najhujših varnostnih kriz v Evropi v zadnjih desetletjih. Pričakuje se, da bo imela daljnosežne posledice za svetovno gospodarstvo.
V tej povezavi UO EZS izpostavlja, da so trenutne geopolitične razmere v Evropi izredno zahtevne, saj vojaški agresiji sledijo izredno ostri gospodarski protiukrepi proti Rusiji, vse to pa že povzroča nestabilnosti na trgu in posledično izreden dvig cen na več področjih. Energetski trg je zaradi prevladujoče vloge Rusije v dobavah tekočih in plinastih goriv v svetovnem merilu še posebej podvržen povišanim tveganjem tudi zaradi velike verjetnosti njihovih prekinitev dobav. To je tudi razlog, da so vsakršne napovedi glede posledic za energetski trg preuranjene.
Zahtevne razmere se bodo nadaljevale, za zdaj oskrba nemotena
»Oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov,« je na seji UO EZS poudaril predsednik EZS Marjan Eberlinc, sicer direktor Plinovodov (slovenski sistemski operater prenosnega sistema plina). Prenos povsod ustreza nominiranim količinam (Ukrajina, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Nemčija). Razmere v ukrajinskem prenosnem sistemu se v zadnjih dneh niso spremenile, sistem omogoča tranzitne tokove, ki so se na povezavi Ukrajina/Slovaška v dneh po začetku invazije postopoma povečevali. Severni tok obratuje na polni zmogljivosti.
Eberlinc je izpostavil znana dejstva: da ruski plin pokriva okvirno 40 % evropskih potreb po plinu, da so na voljo štiri glavne dobavne poti za ruski plin v Evropo in da se po ozemlju Ukrajine izvaja približno tretjina tranzita ruskega plina v Evropo. Dodal je, da je Vzhodna Evropa po deležu bolj odvisna od ruskega plina kot zahodna Evropa ter da plin iz terminalov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) še ne dosega dobav ruskega plina. Ob tem je izpostavil potrebe po dodatni diverzifikaciji virov.
Kljub temu pa UO EZS pričakuje, da se bodo zahtevne razmere v letu 2022 še nadaljevale v povezavi z visokimi cenami energentov in surovin – še posebej, če se bo zaostrovanje nadaljevalo ali celo stopnjevalo. Prednostna obravnava bo posledično namenjena blaženju negativnih posledic visokih cen in zanesljivosti oskrbe. UO EZS ocenjuje, da bo imela nastala kriza dolgoročnejše posledice na energetskem trgu, saj se bo ta odražala tako v delovanju trga kot tudi na področju infrastrukture, ki jo bo treba nadgraditi v smeri zagotavljanja stabilne, zanesljive in cenovno konkurenčne energetske oskrbe ter čim večjega deleža lastnih virov. Na kratki rok je torej treba zaradi nastale izredne in zaostrene situacije ter velikega tveganja omejitev ali prekinitev obstoječih dobav energentov delovanje sistema stabilizirati in zagotoviti stalne in zanesljive dodatne energetske vire.
EZS si v teh razmerah prizadeva za stabilizacijo delovanja slovenskih akterjev na področju energetike in umiritev razmer z zagotovitvijo dolgoročnih in zanesljivih virov za slovenski energetski trg.
V luči energetskega prehoda – ki pomeni prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije (OVE) – naj dodamo, da bo poraba fosilnih goriv, torej nafte, plina, premoga upadala, s čimer se bo odvisnost od neevropskih dobavnih virov postopno zmanjševala. Vse bolj pridobivajo na veljavi ukrepi na področju obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in lastne proizvodnje, torej izkoriščanja domačih energetskih virov.
EZS posveča pozornost socialnemu dialogu
Upravni odbor je obravnaval tudi področje bipartitnega in tripartitnega socialnega dialoga, saj je EZS podpisnik tako Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES) kot Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Izvršna direktorica EZS Ana Vučina Vršnak je na seji UO izpostavila pomen dobrega socialnega dialoga, ki ga EZS krepi s številnimi srečanji in pogajanji s socialnimi partnerji.
Predstavila se je Sekcija SAEE
V okviru EZS deluje šest sekcij. Delo Sekcije Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) sta članom UO podrobneje predstavili predsednica Sekcije SAEE mag. Sarah Jezernik Konovšek in podpredsednica dr. Nevenka Hrovatin. Sekcija se posveča posodobitvi Manifesta energetske ekonomike, v drugi polovici leta pa bo organizirala 3. znanstveno konferenco SAEE s podelitvijo nagrad za najboljši študentski prispevek. Konferenca bo predvidoma potekala 21. oktobra 2022 v Ljubljani.
