CENE ENERGIJE

Cena energije je zadnja leta tema številka ena tako v splošni kot strokovni javnosti. EZS želi prispevati k odprtemu komuniciranju glede tega vprašanja s svojimi prispevki in pojasnili o aktualnih dogajanjih, o oblikovanju cen energije – predvsem električne energije in zemeljskega plina –, o sestavi cen, pri čemer se vedno navajajo uradni podatki SURS in Eurostata.

EZS je v letu 2024 pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) naročila primerjalno analizo gibanja cen električne energije in plina v obdobju 2019–2023 v Sloveniji in državah EU. Za analizo so se uporabile podatkovne baze Eurostata.

Pri primerjavi cen energentov moramo upoštevati pomembno dejstvo, da je končna cena elektrike ali plina, ki jo plača porabnik (odjemalec), sestavljena iz več sestavnih delov. V svetu energetike je pomembno razumeti, da se stroški elektrike in plina razlikujejo med državami in kako se ti stroški razdelijo na različne komponente: to so stroški energenta in oskrbe, omrežninski stroški ter davki, pristojbine in dajatve. Ponekod je višji strošek energenta, drugod je nižja omrežnina, spet drugje so višji ali nižji davki. Če se torej pogovarjamo o »ceni«, potem moramo istočasno opredeliti, ali gre za zgolj »ceno energenta« ali »ceno z omrežnino« ali »ceno z davki« ali pa »končno ceno«. Opredeliti je tudi treba, ali gre za ceno za gospodinjskega ali negospodinjskega odjemalca (včasih pri slednjem tudi za ločitev na mala podjetja ali industrijo). 

RTV Slovenija, Odmevi: Kmalu več sprememb pri obračunu elektrike (7. 12. 2023)
RTV Slovenija, Dnevnik: EZS: Cvarjev izračun podražitve elektrike je napačen, za male poslovne odjemalce bo dvig 20-odstoten (7. 12. 2023)
RTV Slovenija, Dnevnik: Cene električne energije za gospodinjstva bodo uravnavali tudi po novem letu (11. 10. 2023)
Delo: Pred zimo ni skrbi glede oskrbe s plinom (11. 10. 2023)
Radio Slovenija, Studio ob 17.00: Kakšno energijo želimo in kakšno si lahko priskrbimo (1. 6. 2023)
Radio Slovenija, Studio ob 17.00: Kako dolga in globoka bo energetska kriza (18. 10. 2022)
Kanal A, Svet: Prvi mož Plinovodov: Nacionalizacija je dobra popotnica za stabilno delovanje (27. 9. 2022)
RTV Slovenija, Odmevi: Kako zagotoviti energetsko samooskrbo (13. 9. 2022)
Radio Slovenija, Studio ob 17.00: Se bomo uspeli izogniti plinski krizi? (25. 7. 2022)
RTV Slovenija, Odmevi: Podjetja iščejo alternative plinu (12. 7. 2022)
RTV Slovenija, Dnevnik: EU se želi znebiti odvisnosti od ruskih energentov (18. 5. 2022) 
RTV Slovenija, Odmevi: O dogajanju na plinskem trgu (1. 4. 2022)
RTV Slovenija, Odmevi: O plinu (21. 3. 2022)
RTV Slovenija, Odmevi: Pogovor z Marjanom Eberlincem, predsednikom EZS (9. 3. 2022)
RTV Slovenija, Globus – pogovor z generalnim sekretarjem Eurelectrica Kristianom Rubyjem: Podražitve energentov (9.12.2021)
RTV Slovenija, Na tretjem: Kako se spoprijeti s podražitvijo energentov? (29. 10. 2021)
N1, Poglobljeno: Bo energija še kdaj poceni? (24. 10. 2021)
RTV Slovenija, Koda: Kaj je dobro vedeti ob začetku kurilne sezone? (12. 10. 2021)
POP TV, Preverjeno: Dražje ogrevanje tudi zaradi manipulacije in pohlepa (12. 10. 2021)
RTV Slovenija, Odmevi: Kako nadomestiti energijo Teša 6 v 9 letih? (21. 9. 2021)
RTV Slovenija, Točka preloma: Zakaj se draži elektrika? Kako bo Slovenija po zaprtju TEŠ nadomestila izpad elektrike? Kolikšne naložbe bodo nujne za energetsko preobrazbo? (16. 9. 2021) 
RTV Slovenija, Koda: Rekordno visoke cene energentov bomo kmalu občutili tudi potrošniki (14. 9. 2021)
RTV Slovenija, Dnevnik ob 13h: Predsednik EZS o povišanju cen energentov (7. 9. 2021)
RTV Slovenija, Točka preloma: Stabilnost elektroenergetskega sistema in obnovljivi viri energije (25. 2. 2021) 

Stanje energetske unije 2023: Evropska unija se učinkovito odziva na krizo, misli na prihodnost in pospešuje zeleni prehod

Evropska komisija v Poročilu o stanju energetske unije za leto 2023 obravnava odziv EU na energetsko krizo brez primere v zadnjih dveh letih in ocenjuje stanje zelenega prehoda na nacionalni, evropski in svetovni ravni ter določa izzive in priložnosti, ki so pred Evropo na njeni poti do ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leti 2030 in 2050.

Poročilo, objavljeno 24. oktobra 2023, ponazarja, kako se je EU kolektivno in učinkovito odzvala na rusko agresijo v Ukrajini in uporabo njene oskrbe z energijo kot orožja, in sicer s pospešitvijo prehoda na čisto energijo, diverzifikacijo oskrbe in varčevanjem z energijo. Načrt REPowerEU in vrsta izrednih zakonodajnih ukrepov so zagotovili, da se je Evropa izognila motnjam v oskrbi z energijo, zmanjšala pritisk na energetske trge, cene in potrošnike ter nadaljevala strukturno reformo našega energetskega sistema. To je bilo doseženo z zakonodajo v okviru evropskega zelenega dogovora, večjim uvajanjem energije iz obnovljivih virov in izboljšanjem energijske učinkovitosti. EU je prav tako na dobri poti, da uresniči svoje cilje iz načrta REPowerEU. Pred zimo 2023–2024 je EU boljše pripravljena zagotoviti svojo energetsko varnost zaradi dobro usklajenih ukrepov za polnjenje skladišč plina, diverzifikacije poti in infrastrukture za uvoz energije, naložb v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter skupnih prizadevanj za zmanjšanje povpraševanja po energiji.

Ključni podatki o stanju energetske unije:

• neto emisije toplogrednih plinov v EU so se v letu 2022 zmanjšale za približno 3 % in dosegle 32,5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z ravnmi iz leta 1990;
• EU je močno zmanjšala svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv: s postopnim opuščanjem uvoza premoga; zmanjšanjem uvoza nafte za 90 %; zmanjšanjem uvoza plina s 155 mrd kubičnih metrov v letu 2021 na približno 80 mrd m³ leta 2022 in na približno 40–45 mrd m³ v letu 2023;
• EU je povpraševanje po plinu zmanjšala za več kot 18 % v primerjavi s prejšnjimi petimi leti, s čimer je prihranila približno 53 mrd m³ plina;
• skladišča plina so bila pred zimo 2022–2023 napolnjena do 95 % zmogljivosti, danes pa so pred prihajajočo zimo napolnjena na več kot 98 %;
• energetska platforma EU je organizirala tri kroge skupnega nakupa plina, pri čemer je zbrala 44,75 mrd m³ povpraševanja in ga uskladila z 52 mrd kubičnih metrov ponudbe;
• leto 2022 je bilo rekordno za novo fotovoltaično zmogljivost (+41 GW), kar je 60 % več kot leta 2021 (+26 GW). Nove vetrne zmogljivosti na kopnem in morju so bile za 45 % višje kot leta 2021;
• leta 2022 je bilo 39 % električne energije proizvedene iz obnovljivih virov, maja pa sta vetrna in sončna energija v proizvodnji električne energije v EU prvič presegli fosilna goriva;
• dogovorjeni so bili zakonodajni cilji za minimalni 42,5-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v EU do leta 2030 in cilj, da se doseže 45 %. Zvišani so bili tudi cilji glede energijske učinkovitosti, da bi se poraba končne energije do leta 2030 zmanjšala za 11,7 %.

 
Prihodnji izzivi in priložnosti:

Čeprav so najhujše posledice energetske krize zdaj lahko za nami, je v poročilu poudarjeno, da ni razloga za pretirano zadovoljstvo. EU mora še naprej zagotavljati cenovno ugodno, zanesljivo in dostopno energijo za gospodinjstva ter krepiti industrijsko in gospodarsko konkurenčnost svoje industrije s podpiranjem naložb v čiste tehnologije.

Medtem ko so cene plina avgusta 2022 dosegle vrhunec in so znašale 294 EUR/MWh, so od januarja do junija 2023 v povprečju padle na 44 EUR/MWh. Cene elektrike so avgusta 2022 dosegle vrhunec in so znašale 474 EUR/MWh, od januarja do junija 2023 pa so v povprečju padle na 107 EUR/MWh. Komisija še naprej pozorno spremlja cene energije za državljane in industrijo ter je objavila priporočilo o energijski revščini in prispevala k skupni izjavi o boljšem varstvu potrošnikov med ključnimi deležniki v energetskem sektorju.

S trdnim zakonodajnim okvirom EU, ki je zdaj v veliki meri vzpostavljen, morajo države članice izvajati svoje skupne zaveze, nacionalni energetski in podnebni načrti (NEPN) pa so ključno orodje za načrtovanje in spremljanje tega procesa. Letošnje poročilo predstavlja prvo oceno o poročilih o napredku držav članic v zvezi z njihovimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti za leto 2019, ki je ključna za oceno stanja EU pri uresničevanju svojih podnebnih in energetskih ambicij. Komisija še vedno čaka, da več držav članic predloži posodobljene NEPN, na podlagi katerih bi lahko do konca tega leta temeljito ocenili, ali smo na dobri poti, da dosežemo revidirane cilje za leto 2030, in kateri ukrepi bi bili potrebni za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Že zdaj lahko vidimo, da moramo znatno pospešiti svoje ukrepe. Delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije je leta 2021 dosegel 21,8 %. S povprečnim letnim povečanjem za 0,67 odstotne točke od leta 2010 bo za doseganje novega cilja EU za leto 2030 v višini 42,5 % v prihodnjih letih potrebna veliko hitrejša rast. Emisije toplogrednih plinov se vsako leto stalno zmanjšujejo, vendar je treba za doseganje naših ciljev za leto 2030 pospešiti in skoraj potrojiti letna zmanjšanja.

V poročilu o stanju energetske unije je poudarjen pomen krepitve konkurenčnosti in vodilnega položaja industrije EU v novem svetovnem energetskem okviru ter sklenitve zakonodaje o zasnovi trga električne energije, akta o neto ničelni industriji in akta o kritičnih surovinah. Ti predlogi bodo dopolnili sveženj »Pripravljeni na 55« ter podprli razvoj čistih virov energije, omrežij in stabilnih trgov po vsej Evropi. Nedavno začeti dialogi o čistem prehodu z industrijo bodo pomembno orodje za izvajanje zakonodaje ter prepoznavanje in odpravljanje ozkih grl, kot so ovire za naložbe ali pomanjkanje znanj in spretnosti. Komisija bo sodelovala tudi z državami članicami pri postopni čim hitrejši odpravi subvencij za fosilna goriva, ki ostajajo velika ovira za prehod na čisto energijo in doseganje podnebnih ciljev. 

SPOROČILO ZA JAVNOST / INFORMATIVNI PREGLEDI ZA 28 DRŽAV ČLANIC

Cene energije: Komisija predlaga nujno posredovanje na trgu za znižanje računov

Evropska komisija je 14. septembra 2022 predlagala nujno posredovanje na evropskih energijskih trgih v odziv na nedavno znatno zvišanje cen:

(1) predlaga izjemne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji (ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov za električno energijo za odjemalce): da bi se osredotočili na najdražje ure odjema električne energije, ko proizvodnja električne energije iz plina pomembno vpliva na njeno ceno, Komisija predlaga obveznost zmanjšanja odjema v izbranih cenovnih konicah za vsaj 5 %. Države članice bodo morale opredeliti 10 % ur z najvišjo pričakovano ceno in zmanjšati odjem v teh konicah. Komisija predlaga tudi, da si države članice prizadevajo zmanjšati skupni odjem električne energije za vsaj 10 % do 31. marca 2023;

(2) ukrepe za prerazporeditev presežnih prihodkov energetskega sektorja končnim odjemalcem. Komisija nadalje predlaga začasno omejitev prihodkov „podmejnih“ (inframarginal) proizvajalcev električne energije, tj. proizvajalcev, ki uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit, in električno energijo v omrežje zagotavljajo po ceni, nižji od tiste, ki jo določijo dražji „mejni“ proizvajalci. Ti podmejni proizvajalci ustvarjajo izjemne prihodke z razmeroma stabilnimi obratovalnimi stroški, saj so drage plinske elektrarne zvišale veleprodajne cene električne energije, ki veljajo zanje. Komisija predlaga, da se zgornja meja prihodkov določi na 180 evrov/MWh. 

SPOROČILO ZA JAVNOST / FACTSHEET / Q&A / Predlog uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije

*****

Ministri EU za energijo so nato 30. septembra 2022 dosegli politični dogovor o predlogu uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Z uredbo se uvajajo skupni ukrepi za zmanjšanje odjema električne energije ter za zbiranje presežnih prihodkov energetskega sektorja in njihovo prerazporeditev med končne odjemalce.

VEČ: https://ezs.si/svet-eu-dosegel-dogovor-o-nujnih-ukrepih-za-znizanje-cen-energije/

*****

Dodatni predlogi za boj proti visokim cenam energije 

Evropska komisija je 18. oktobra 2022 predlagala novo nujno uredbo, da bi rešila vprašanje visokih cen plina v EU in zagotovila zanesljivost oskrbe za to zimo. To bo doseženo s skupnimi nabavami plina, mehanizmi za omejevanje cen na borzi plina TTF, novimi ukrepi za pregledno uporabo infrastrukture in solidarnost med državami članicami ter nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje odjema plina.

SPOROČILO ZA JAVNOST / Q&A / Predlog uredbe Sveta o boljšem usklajevanju nabav plina, čezmejnih izmenjavah plina in zanesljivih referenčnih vrednostih za cene

Komisija je 22. novembra 2022 predlagala mehanizem za korekcijo trga za zaščito podjetij in gospodinjstev v EU pred epizodami previsokih cen plina v EU. Predlog dopolnjuje ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z diverzifikacijo oskrbe z energijo. Namen novega mehanizma je povečati stabilnost na evropskem trgu plina ter okrepiti zanesljivost oskrbe s tem virom energije.

SPOROČILO ZA JAVNOST / Q&A / Predlog o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami

*****

Evropski ministri za energijo so se večkrat sestali in 19. decembra 2022 dosegli politični dogovor o omejitvi cene zemeljskega plina. Dogovorili so se za plinsko “kapico” pri 180 EUR/MWh, pri čemer se bo mehanizem sprožil po treh dneh, v kolikor bi razlika glede na globalne trge znašala 35 evrov ali več v primerjavi s povprečno ceno utekočinjenega plina. Mehanizem bo v veljavo stopil februarja 2023.

SPOROČILO ZA JAVNOST MzI / SPOROČILO ZA JAVNOST Sveta EU 

*****

Potem ko je Evropska komisija 23. januarja 2023 odprla javno posvetovanje o reformi zasnove trga z električno energijo v Evropski uniji (SPOROČILO ZA JAVNOST), katere cilj je bolje zaščitili potrošnike pred preveliko nestanovitnostjo cen, podpreti njihov dostop do zanesljive energije iz čistih virov in povečati odpornost trga, ob zavedanju, da je sistem pokazal tudi nekaj pomanjkljivosti, je 14. marca 2023 predlagala reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti.

ZASNOVA TRGA / Q&A / INFORMATIVNI PREGLED

*****

Svet EU je 17. oktobra 2023 dosegel dogovor (splošni pristop) glede predloga za spremembo zasnove trga EU z električno energijo – electricity market design (EMD). Predsedstvo Sveta bo tako lahko začelo pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi dosegli končni dogovor.

SPOROČILO ZA JAVNOST Sveta EU