IAEE European Conference: Energy Security, Sustainability & Affordability – Rebalancing the Trilemma
6. – 10. september 2026, München, Nemčija
UVODNI POUDARKI
Prof. dr. Aaron Praktiknjo, predsednik Združenja za energetsko znanost in energetsko politiko (Gesellschaft für Energiewissenschaft und Energiepolitik – GEE), profesor ekonomike energetskega sistema na Univerzi RWTH Aachen in predsedujoči Mednarodnemu združenju za energetsko ekonomiko (IAEE), je na letošnji evropski konferenci IAEE uvodoma poudaril, da trilema ni samo akademsko vprašanje, ampak je še kako povezano z našim vsakdanjim življenjem. Nemčija je priča kar nekaj sabotažam na energetski infrastrukturi, vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu prispevajo k resnim geostrateškim okoliščinam, ki vplivajo na nas. »Energetska varnost ni abstraktni koncept, ampak nekaj, od česar so odvisne družbe čisto vsak dan,« je poudaril in se navezal na rezultate volitev – recimo v Nemčiji, kjer je na deželnih volitvah v Saški – Anhaltu skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) dobila skoraj 44 % glasov, AfD pa glede na javnomnenjske ankete vodi tudi na zvezni ravni. Po oceni Praktiknja so k temu verjetno prispevale tudi visoke cene energentov, priča pa smo tudi težavam nemške avtomobilske industrije. »Ob tem pa izzivi nizkoogljičnosti ostajajo, saj smo bili celo poletje priča vročinskim valovom,« je orisal širšo situacijo. »O vsem se zagotovo ne strinjamo, ampak izkoristimo različne poglede in si dovolimo, da nas kdo tudi izzove s svojimi argumenti,« je pozval navzoče.
Prodekanja s Tehniške univerze München (TUM) prof. Jeanne Rubner je dejala, da prihodnosti ne moremo predvidevati z gotovostjo, lahko pa razvijamo znanje in institucije. »Interdisciplinarnost je ključna. Ekonomisti se morajo povezati z inženirji, odločevalci in oblikovalci politik, industrijo in družbo kot celoto,« je jasna. Na TUM so zagnali strategijo trajnostne prihodnosti, v katero so vključeni vsi – od študentov do zaposlenih do celotne univerzitetne skupnosti. »Imamo ‘zelene’ sobe za študente, iščemo rešitve za odpadke, mobilnost in vodo. Ugotavljamo, da emisije na območju TUM upadajo, okoli polovica predmetov naslavlja problematiko trajnosti, nenazadnje TUM sam upravlja z energijo. To niso samo črke na papirju, trajnost resnično živimo,« je dejala.
PLENARNA ZASEDANJA
Energetska trilema: Ali lahko Evropa uravnoteži trajnost, stroške in varnost?
Evropska energetska politika mora hkrati spodbujati podnebno nevtralnost, zagotavljati zanesljivost oskrbe in ohranjati cenovno dostopnost za gospodinjstva in industrijo. Nedavni geopolitični dogodki, naraščajoče potrebe po naložbah in pospeševanje elektrifikacije so te cilje še bolj povezali – in jih otežili za uravnoteženje. Tako je uvodno plenarno zasedanje združilo stališča iz energetske politike, mednarodnih institucij in akademskih krogov glede tega, kateri kompromisi so najbolj pereči in kako lahko Evropa oblikuje politične in tržne okvire, ki podpirajo odporne, trajnostne in cenovno dostopne energetske sisteme.
Brian Motherway iz Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency – IEA) je poudaril, da se je na posledice visokih cen energije zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu odzvalo 115 držav oziroma vlad. Od tega 58 držav varčuje pri energiji (promet, socialni transferji itd.), 94 jih nudi subvencije gospodinjstvom in gospodarstvu, 30 pa je najavilo strukturne odzive za dolgoročnejšo odpornost. Pri tem se povečuje delež nizkoogljične proizvodnje električne energije in delež rabe električne energije v celotni energetski mešanici. »EU je vodilna pri nizkoogljični proizvodnji, ne pa tudi pri stopnji elektrifikacije,« je poudaril in omenil nekaj ovir: dostop do kritičnih mineralov, koncentracija čistih tehnologij na Kitajskem ter neenakost pri dostopu do energije, ki se v zadnjem desetletju ni izboljšala, saj gospodinjstva z nižjimi dohodki porabijo kar četrtino svojih prihodkov za energente.
Tom Howes, svetovalec za energetski prehod pri Evropski komisiji, ocenjuje, da ni lahko uravnotežiti trileme trajnosti, stroškov in varnosti. »Mislili smo, da imamo varnost pod nadzorom, da imamo energijo po dostopnih cenah, imamo cel kup zakonodajnih aktov za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (OVE), ambicije za znižanje izpustov toplogrednih plinov. Ključen cilj je bila trajnostnost. Potem pa je prišla epidemija covida, Rusija je napadla Ukrajino in uvoz ruskega plina se je drastično znižal, tako da so se stvari postavile na glavo. Od leta 2022 se osredotočamo na zanesljivost oskrbe v EU, znižujemo porabo, vlagamo v OVE in diverzificiramo dobavo,« je povzel dogajanje zadnjih let.
Častni profesor na TUM Florian Bieberbach, sicer direktor münchenske komunale (Stadtwerke München), pravi, da morajo naši sistemi postati stabilnejši in varnejši, brez da bi se odrekli trajnostnemu pristopu. »Želim si, da bi bila v središču vseh politik stabilnost na dolgi rok. Imamo obsežno zakonodajo, na tisoče strani dokumentov, ki jih niti vlade ne preberejo. Poleg tega imamo v EU preveč populizma; nihče ne posluša energetskih ekonomistov. Imamo celo neumne populistične izjave, kako bodo nekatere zadeve prinesle cenejšo energijo, a enostavno ne držijo.«
Tom Howes je dejal, da trg deluje in da je bilo energetskim ministrom v Bruslju težko pojasniti, da trg deluje tudi, ko je cena elektrike 400 EUR/MWh. »Morda smo bili malomarni in smo bili osredotočeni predvsem na kratkoročno izpostavljenost. Velik obseg zakonodaje pa poskušamo optimizirati in poenostavljamo določila tam, kjer je to mogoče,« je poudaril.
Chloe Le Coq, profesorica ekonomije na pariški univerzi Pantheon-Assas, ki dobro pozna tudi nemški energetski sistem, je v primerjavi izpostavila Francijo in njen poudarek na dostopnosti naložb ter nemški poudarek na integraciji OVE in zmogljivosti omrežja, pri čemer pa obe državi pripadata enotnemu energetskemu trgu.
Brian Motherway je izpostavil, da mora Evropa bolj integrirano pogledati na celotno dogajanje. Včasih se zbudimo samo v krizi. Moramo pa pogledati, od kod dobivamo materiale in tehnologije za čisti prehod. Pomembno je, kako se družba odziva – kakšne so izkušnje ljudi, industrije itd., in sedaj ljudje povezujejo visoke cene energije z zelenim prehodom. Moramo pokazati, da je prehod vreden napora, da se tudi odpirajo nova delovna mesta. To, da ni podpore ljudi, je strateška napaka, je prepričan. Se pa po drugi strani vendarle zdi, da je strnjenost kriz prispevala tudi k večji pripravljenosti vlad za medsebojno sodelovanje.
In katera je najpomembnejša odločitev EU v naslednjih 5 letih? Govorci so izpostavili naslednje:
- dostopnost energije – poudarjeno kar dvakrat,
- popolna integracija evropskega energetskega trga in
- digitalizacija za integracijo OVE in delovanje omrežja.
Moč in politika: Geopolitični vpliv na energetske trge
Energetske trge vse bolj oblikujejo geopolitične napetosti, trgovinske odvisnosti, sankcije, konflikti in industrijska politika. V tem delu razprave so se govorci posvetili temam, kako geopolitični razvoj vpliva na cene energije, dobavne verige, varnost infrastrukture in dolgoročne naložbene odločitve. Razpravljali so o tem, kako lahko Evropa okrepi odpornost z diverzifikacijo, shranjevanjem energije, prilagodljivostjo povpraševanja in zaščito kritične infrastrukture. Seja je obravnavala tudi vlogo regulacije in zasnove trga pri blaženju geopolitičnih tveganj za potrošnike, industrijo in energetska podjetja.
Da se je Evropa znašla med tnalom in nakovalom, je izpostavil Timm Kehler, direktor nemškega Združenja plinske in vodikove industrije (Die Gas- und Wasserstoffwirtschaft). Obstaja ekipa, ki s pomočjo svojih fosilnih danosti skrbi za obrambo interesov ZDA. Ameriška cena za plin je absolutno stabilna, medtem ko so cene v EU in na Japonskem poskočile. »ZDA zasledujejo energetsko prevlado, Kitajska zasleduje industrijsko prevlado – četudi s tretjino globalnih emisij (več kot ZDA in EU skupaj), Evropa pa vodi na področju produktivnosti ogljika (carbon productivity) – torej koliko gospodarske vrednosti (npr. BDP) ustvarimo z vsako tono izpustov toplogrednih plinov,« pravi. »Če ne bomo naredili nič in ne bomo malo bolj prožni pri ciljih, ki si jih postavljamo, bomo obtičali na mestu,« opozarja.
Tri prioritete EU so tako:
- zavarovati vodilni položaj pri razogljičenju, ne da bi žrtvovali industrijsko bazo;
- izkoristiti poceni ameriško energijo in poceni kitajsko blago, ne da bi postali odvisni;
- zasledovati dolgoročne cilje, ne da bi postali strateško predvidljivi.
Prof. Andreas Löschel iz Univerze Ruhr v Bochumu (Ruhr University Bochum) se je dotaknil naraščajočih cen energije za gospodarske odjemalce, sploh v Nemčiji. Imamo tudi pomanjkljivosti v povezavi z električno energijo, je dejal, zato pa smo po drugi strani sposobni inoviranja. So pa tukaj še druge težave, kot so davki in pomanjkanje delovne sile, birokracija… »Smo kar v pasivnem položaju in oklepamo se trenutnih okoliščin. Kar naprej in pri vsem govorimo o odpornosti in vlagamo ogromno denarja v to področje. Kaj pa, če bi imeli malo zaupanja v trg in bi ljudje sami našli rešitve? Morda so stvari bolj odporne, kot si mislimo,« je navrgel. Sicer pa se je tudi on navezal na rezultat deželnih volitev v Saški – Anhaltu, h katerim so morda prispevale tudi visoke cene energentov. Ljudem je treba dati vedeti, da se ukrepa in dela zanje, je izpostavil.
Profesor Jean-Michel Glachant s Firenške šole za regulacijo (Florence School of Regulation) je prepričan, da sploh nismo priča šoku, temveč novemu redu (new order). Evropa ni kot država, nima skupne vojske, nima skupne policije, ne skupne obveščevalne službe, niti ne skupnega zapora. EU ne deluje kot država. Nimamo močne države, ampak mehko moč in »koktejle«. Saj to ni neumno, spoštuje se evropska miselnost. Ne moremo vladati s premogom in plinom, lahko pa z lokalnimi resursi, kot sta sonce in veter. In potem je tu elektrifikacija, ki ni ena sama politika, ampak predstavlja več ravni regulacije. »Kar smo vzpostavljali 140 let, moramo sedaj spremeniti v 15 letih – ob tem, da potrebujemo dolgoročno načrtovanje in financiranje,« je ponazoril izzive.
Na vprašanja, ali lahko jedrska energija pomaga Evropi pri energetski neodvisnosti, je častni profesor z berlinske tehniške univerze Georg Erdmann odvrnil, da nikoli sploh ni bilo energetske neodvisnosti Evrope. Po njegovem bi se bilo bolje vprašati, kaj pa lahko izvažamo, če ne energije. Torej, energijo bomo vedno uvažali, morda pa ne bomo več prodajali vozil VW v ZDA in zato moramo enostavno najti druge možnosti izvoza.
Dvojni izziv: Ostati konkurenčni in hkrati zmanjšati ogljične emisije v EU
Damien Meadows, svetovalec za evropske in mednarodne trge ogljika iz generalnega direktorata Evropske komisije za podnebne ukrepe (DG CLIMA), je poudaril, da si Evropa vedno želi globalno sodelovanje, kdo si ga pa ne, in Kitajci nam povedo, da smo njihovi učitelji. Sistem trgovanja z emisijami (ETS) smo posodobili, zelo pomembno pa je financiranje industrije. »Zame je najbolj pomembno, da se denar, ki pride iz ETS, vrne v sistem. Pomembno je, kako porabimo ta sredstva, vlade pa nimajo vedno podobnega mnenja,« je dejal. Kot primer je navedel več deset električnih plovil v Skandinaviji in nobenega v Grčiji. »To res nima smisla,« je jasen.
Predstavnica italijanskega ministrstva za okolje in energetsko varnost Agime Gerbeti je povedala, kako je Italija izpostavljena visokim cenam in industrija zahteva tudi investicije in ne le prenovo sistema trgovanja. Polovica prihodkov gre za odplačevanje javnega dolga, je dejala. Kritična je do politike, ki ne sodeluje s stroko. »Politiki začnejo stavek z ‘Jaz menim’. To ni v redu. Podaj podatke in številke in govori o tem, ne pa o svojem mnenju,« je jasna.
Alexandra Decker iz nemške gradbene industrije (CEMEX Deutschland) se je vprašala, kako bo pogojevanje (conditionality) iz revizije ETS prispevalo k razogljičenju. Pogojenost v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) povezuje prejem brezplačnih emisijskih pravic z obveznimi izboljšavami energetske učinkovitosti in preverljivimi načrti za razogljičenje. »Vsaka tovarna cementa ima trajnostni načrt. A kako potem urediti vse podrobnosti glede zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS)?« je ponazorila težave v praksi.
Dr. Bernd Weber, ustanovitelj in direktor mislišča EPICO KlimaInnovation, je opozoril, da 90 % projektov ne pride v fazo končne investicijske odločitve, kar je z vidika ETS zaskrbljujoče. Ocenjuje, da revizija sistema ETS potrebuje celostno prenovo in si želi, da bi imeli v povezavi s tem sistemom »več smernic, več upravljanja«. Glede uravnoteženja investicijske gotovosti in dolgoročnih ambicij EU je treba izpostaviti naslednje:
- več časa za industrijsko preobrazbo ob hkratnem ohranjanju dolgoročnega zmanjševanja obsega kuponov (long term scarcity);
- bolj verodostojna naložbena pot lahko zmanjša prehodna tveganja za energetsko intenzivne panoge;
- dolgoročne naložbene spodbude so odvisne od ohranjanja zaupanja, da bo fleksibilnost ostala omejena in da bo temeljila na pravilih.
»Bolj postopni prehod lahko okrepi verodostojnost naložb, vendar le, če se dolgoročno zmanjševanje obsega kuponov ohrani z upravljanjem, ki temelji na pravilih.«
Naložbe v evropska elektroenergetska omrežja – koliko zares?
Hendrik Neumann iz Ampriona, enega izmed večjih operaterjev prenosnega elektroenergetskega omrežja v Nemčiji, je poudaril, da je sedaj mogoče naložbe v Nemčiji hitreje izvajati, saj so se postopki pridobivanja dovoljenj skrajšali na 4 leta, s čimer se je celotna časovnica izvedbe investicij skrajšala na 10 let. Zato se v tem trenutku ni treba odločiti o naložbah, ki naj bi bile dokončane do leta 2045.
Glede obsega potrebnih investicij v omrežja nasploh pa si razpravljavci niso bili enotni. Prof. Michael Politt z Univerze Cambridge meni, da tako velik obseg investicij, kot jih večina upravljalcev omrežij načrtuje, ni potreben, saj si je mogoče pomagati z baterijami, ki so vgrajene v omrežje; po besedah Neumanna pa baterije trenutno ne igrajo svoje vloge, saj ne sodelujejo na trgu sistemskih storitev, ker to zanje ni dobičkonosno. So pa govorniki podprli potrebo po naložbah v čezmejne interkonektorje in razdelitev nemškega trgovalnega območja na 2 coni, ker bi slednje močno znižalo stroške redispečiranja, ki trenutno presegajo 3 mrd EUR letno.
Slovenska delegacija Sekcije SAEE s predsednikom IAEE, ki bo tudi sodeloval na konferenci Energije na kvadrat & Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (E2ZS & SAEE) 20. novembra 2026: https://ezs.si/e2zs-saee/
Foto: dr. Janez Dolšak – EF, dr. Jelena Zorič – EF, dr. Nevenka Hrovatin – EF in podpredsednica Sekcije SAEE pri EZS, prof. Aaron Praktiknjo, predsednik IAEE, mag. Ana Vučina Vršnak – EZS, Marko Ileršič, predsednik Sekcije SAEE pri EZS
SEKCIJE – PREDSTAVITVE KONFERENČNIH PRISPEVKOV
Organizatorji so pripravili okrog 60 različnih sekcij, v okviru katerih so avtorji predstavljali svoje raziskovalne prispevke – v vsaki sekciji praviloma po 3-4 predstavitve.
Prof. dr. Nevenka Hrovatin je moderirala sekciji z naslovom Električna energija – mikroomrežja ter Energetska učinkovitost 4, prof. dr. Jelena Zorić pa sekciji Energetska učinkovitost 1 ter Okolje in energija 1 (povezava: https://lnkd.in/p/gVvmbQSF).
Na konferenci so z dvema prispevkoma sodelovali tudi člani SAEE z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: Nevenka Hrovatin, Jelena Zorić in Janez Dolšak.
- Izbira energije je družbena izbira
Avtorice Nives Dolšak (University of Washington, ZDA), Nevenka Hrovatin in Jelena Zorić (obe Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) so na konferenci sodelovale s prispevkom o analizi preferenc slovenske javnosti pri izbiri med jedrsko in hidroenergijo. Prehod v nizkoogljično družbo ter naraščajoči stroški energije zaradi energetske krize in vojne v Ukrajini so namreč ponovno spodbudili razpravo o prihodnji energetski mešanici držav članic EU. Raziskava se osredotoča na dve alternativni strategiji razogljičenja, in sicer na investicije v jedrsko in hidroenergijo.
Analiza preferenc na podlagi reprezentativnega vzorca 1000 anketiranih v marcu 2026 razkrije, da znaša v primeru izbire med jedrsko in hidroenergijo želeni povprečni delež jedrske energije v energetskem miksu nekaj več kot 50 %.
Pri tem regresijska analiza pokaže, da na podporo jedrski energiji pozitivno vpliva pomen, ki ga anketiranci pripisujejo stabilnosti oskrbe, delovnim mestom in ohranjanju krajine, medtem ko pomen preprečevanja škodljivih vplivov za zdravje negativno vpliva na podporo jedrski energiji. Bližina hidroelektrarn je povezana z večjo podporo jedrski energiji, kar je skladno z lokalnim učinkom NIMBY (»ne na mojem dvorišču«). Poleg tega na podporo jedrski energiji v primerjavi s hidroenergijo pozitivno vplivajo zaupanje v NEK, zaznana varnost jedrskih elektrarn, prepričanje, da se račun za električno energijo ne bo povečal, ter prednost, ki jo posamezniki dajejo gospodarski rasti pred varovanjem okolja. Izsledki analize kažejo, da mora izvedljiva energetska strategija upoštevati tako koristi za nacionalni energetski sistem kot lokalne distribucijske vidike. Jedrska energija uživa večjo podporo, ko institucije verodostojno zagotavljajo varnost, zanesljivost in sprejemljive stroške za gospodinjstva.
FOTO: Na predstavitvi plakata slovenskih avtorjev je ves čas vladalo ogromno zanimanja.
- Energetska revščina med slovenskimi gospodinjstvi med 10 in 20 %
Avtorji Janez Dolšak, Nevenka Hrovatin in Jelena Zorić (vsi Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) so predstavili tudi ugotovitve raziskave o energetski revščini med slovenskimi gospodinjstvi. Na podlagi mikropodatkov SURS-a iz Raziskave o porabi energije v gospodinjstvih iz leta 2019 so z uporabo različnih indikatorjev energetske revščine ocenili, da je v Sloveniji energetsko revnih med 10,5 % (na podlagi indikatorja LIHC – nizek dohodek, visoki stroški energije) in 19,4 % gospodinjstev (na podlagi pravila 10 %, ki pomeni, da stroški energije presegajo 10 % razpoložljivega dohodka gospodinjstev). Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na energetsko revščino, izstopajo nizek dohodek, visoke cene energentov, velikost doma, vrsta ogrevalnega sistema ter velikost in sestava gospodinjstva. Rezultati analize kažejo, da ugotavljanje energetske revščine ne bi smelo temeljiti le na dohodku gospodinjstev, temveč je za celovito sliko potrebno upoštevati širši nabor dejavnikov.
*****
NAGRADE
Podeljena je bila nagrada za najboljši študentski prispevek (članek) v višini 1000 EUR z naslovom:
- Postavljanje pravih meja: Določitev optimalnih trgovalnih območij za evropski trg električne energije / Drawing the Right Lines: Identifying Optimal Bidding Zones for the European Electricity Market / Jonas Boeschemeier in Pepijn Neuville, Tehnična univerza v Münchnu
Poleg tega pa še nagrade za preostale tri finaliste:
- Ali lahko interakcija med mehanizmom CBAM in trenutnimi tržnimi mehanizmi omogoči prehod industrijskega sektorja na nizkoogljično gospodarstvo po vsem svetu? / Can the interaction between CBAM and current market-based mechanisms enable a low carbon transition for the industrial sector globally? / Elsy Milan in Gbemi Oluleye, Imperial College London
- Konkurenca na nizozemskem maloprodajnem trgu električne energije in zemeljskega plina / Competition in the Dutch Retail Market for Electricity and Natural Gas / Arjen T. Veenstra in Machiel Mulder, Fakulteta za ekonomijo in poslovne vede, Univerza v Groningenu
- Ukrotitev vrtiljaka na trgu električne energije? – Sistematična analiza pogodb za razliko kot instrumenta za varovanje pred tveganjem / Taming the Electricity Market Rollercoaster? – A Systemic Analysis of Contracts for Difference as a Risk-Hedging Instrument / Justus Heuera, Oliver Ruhnaua in Silke Johanndeiterc, Univerza v Kölnu in Ruhr Univerza Bochum
*****
Foto: podelitev nagrade Marcela Boiteuxa za najboljšo mednarodno knjigo s področja energetske ekonomike prof. Massimu Filippiniju s strani nekdanje predsednice IAEE prof. Anne F. Neumann
KNJIGA JE NA VOLJO BREZPLAČNO:
Massimo Filippini and Suchita Srinivasan, ETH Zürich: An Introduction to Energy Economics and Policy
*****
Profesor Hrovatinova se je udeležila tudi sestanka Sveta IAEE, čigar članica je, ter sestanka za planiranje naslednje evropske konference IAEE, ki bo potekala med 21. in 24. junijem 2027 v Madridu v Španiji: https://iaee.org/events/iaee-20th-european-conference.
Prihodnja mednarodna konferenca IAEE bo organizirana med 15. in 18. avgustom 2027 v Nanjingu na Kitajskem: https://iaee.org/events/48th-iaee-international-conference
Predsednik Sekcije SAEE Marko Ileršič se je udeležil seje predsednikov evropskih podružnic IAEE.
*****
VEČ: https://iaee2026.eu/
