Z današnjim dnem, 7. junijem 2023, sem nastopil štiri letni mandat predsednika Energetske zbornice Slovenije (EZS). EZS povezuje vse ključne deležnike energetike v Sloveniji, ki so bistveni za zanesljivo oskrbo z energenti. Tako kot drugi deli gospodarstva se tudi sektor energetike spopada s številnimi izzivi. Če odmislim turbulentno leto 2022, je izziv predvsem ta, kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki postopno uresničevati »zeleni prehod«. Temu področju bom v svojem mandatu predsednika EZS namenil največ pozornosti. Druga prioriteta bo medsektorsko sodelovanje, ki bo nujno za uspešen prehod, saj gre za povezovanje sektorjev elektroenergetike, ogrevanja/hlajenja in transporta – tudi zaradi pričakovane rasti električne mobilnosti.
Želim si korektne odnose, izmenjavo stališč in mnenj, tudi z nevladnimi, okoljskimi organizacijami. Če bodo zainteresirani, jih bomo povabili na seje Upravnega odbora EZS. Več »glasu« in predstavitvi stališč ter predlogov bom na sejah UO EZS omogočil članom zbornice, ki ne izhajajo iz gospodarskih družb, ki so pretežno v državni lasti.
Povsem razumem, da je gospodarskim družbam na trgu težko zaradi porasta cen energije, predvsem v luči konkurenčnega boja na globalnem trgu, saj je Evropa plačala najvišjo ceno. Velja pa poudariti, da je to izziv Evrope in ne zgolj Slovenije. Slovenska država in slovenska energetika sta se na energetsko krizo ustrezno odzvali, kar nenazadnje dokazujejo primerjalni podatki z drugimi članicami EU, kar navajam v nadaljevanju te izjave. Prepričan sem, da bomo v slovenski energetiki tudi v bodoče še naprej skrbeli za zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, na področju elektroenergetike tudi za čedalje bolj nizkoogljično!
Trudil se bom, da se bo v prihodnje v medijih bolj upošteval glas stroke. Imam občutek, da se danes marsikdo počuti kot strokovnjak za energetsko področje, pri čemer pa se navajajo napačni izračuni, ki praviloma povzročajo zmedo in nejevoljo.
Zaradi vsega zapisanega v letu 2024 načrtujem prvo letno, mednarodno energetsko konferenco pod okriljem EZS, s čimer želim nadgraditi njeno dosedanje poslanstvo in uspešno delo.
Energetika se mora obravnavati kot povsem enakovredna gospodarska panoga
Kot predsednik EZS bom zastopal stališče, da se energetika v slovenski družbi obravnava kot povsem enakovredna gospodarska panoga in ne kot nekaj, kar povzroča težave ostalim gospodarskim panogam.
Prizadeval si bom, da ima sektor energetike ustrezno mesto v slovenski družbi in da se mu priznajo tudi zasluge za zanesljivo in varno oskrbo. Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC) namreč Slovenijo uvršča med najboljše države na svetu po treh kriterijih: energetska varnost, energetska enakopravnost in okoljska trajnost.
Istočasno pa se zavedam, da smo na nekaterih področjih v zaostanku.
Da si bom kot predsednik EZS prizadeval, da se energetika v slovenski družbi obravnava kot povsem enakovredna gospodarska panoga, poudarjam zaradi v zadnjem obdobju številnih izjav in zapisov v medijih, ki so po moji oceni nestrokovni in zavajajoči. Realnost prikazujejo na način, ki ni korekten do vseh, ki smo se lansko leto trudili, da nam je bilo vsem v naši državi lažje, kot bi nam lahko bilo. Pri tem imam v mislih Vlado RS, resorno ministrstvo za energetiko, krizno skupino za energetiko, energetske družbe v državni in zasebni lasti.
»Energetska inflacija«
V letu 2022 smo bili priča »energetski inflaciji« in ne toliko »energetski krizi«, kar je sicer splošno uporabljen izraz. Cene vseh energentov so dosegle rekordno visoke vrednosti.
Republike Slovenija je bila izjemno izpostavljena tako na področju plina in naftnih derivatov, kjer smo 100-odstotni uvozniki, kot tudi pri elektriki, saj smo v letu 2022 dosegli rekordno uvozno odvisnost, nekaj več kot 30-odstotno. Skoraj 99 % ur v letu smo bili uvozniki.
Vlada RS in krizna skupina, ki jo vodi minister okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in katere član sem tudi sam, sta bili lani pozno poleti pred številnimi dilemami. Na prvo mesto smo postavili problem morebitne nezadostnosti oskrbe tako s plinom kot z električno energijo. Izdelali smo kup analiz, projekcij, pripravili zaupne scenarije, vse s ciljem, da bi bil negativni vpliv nezadostnosti oskrbe za slovenske porabnike čim manjši. Na našo srečo do tega ni prišlo, čeprav so bile prve ocene dramatične. Cene energije so bile ravno tako predmet presoje, scenarijev in še česa.
Vlada RS je na podlagi vseh predhodnih scenarijev sprejela vrsto Uredb in predlagala intervencijske zakone, ki jih je sprejel Državni zbor in katerih rezultate lahko analiziramo na podlagi statističnih podatkov.
Zaradi obilice vloženega truda v preprečitev uresničitve slabih scenarijev in zaradi učinkov, ki so jih bili in so jih še deležni odjemalci v Sloveniji, predvsem odjemalci električne energije, ne morem sprejeti populističnih izjav, češ da je bilo narejeno premalo oziroma skoraj nič, da bi bila lahko električna energija iz slovenskih elektrarn malodane zastonj in podobno. Navajajo se, po moji oceni, posamični primeri ekstremno visokih nabavnih cen električne energije ter napačne primerjave s cenami v tujini. In še bi lahko našteval. Zavedati se moramo, da energija ni socialna dobrina, je povsem tržno blago in kot tako podvrženo globalnim vplivom, tako z vidika cen kot z vidika dostopnosti.
Če ne bi imel prav, kako si potem razlagamo spodnje statistične podatke za leto 2022 za področje električne energije, ki jih je objavil Eurostat:
- negospodinjski odjem: imeli smo najnižje končne cene od vseh naših sosednjih držav in za 13,7 % nižje od povprečja EU;
- gospodinjski odjem: imeli smo osme najnižje končne cene od držav članic EU, za kar 43 % nižje od povprečja EU.
Breme je plačala energetika
Brez slabe vesti lahko zapišem, da je največje breme t. i. »energetske inflacije« plačala slovenska energetika. Zakaj?
Skoraj 100 mio EUR so izgubili ELES (kot operater prenosnega omrežja električne energije) in elektrodistribucije (pet jih je v državi) zaradi oprostitve plačila omrežnine v treh mesecih leta 2022 (februar, marec, april), preko 500 mio EUR težko breme sta nosili skupini GEN in HSE, saj sta svojo rekordno nizko proizvodnjo elektrike reševali s kritnimi nakupi na evropskih borzah – v času, ko so bile cene ekstremno visoke, pri tem pa s temi višjimi cenami nista obremenili svojih kupcev. Da ne omenjam zamejenih cen naftnih derivatov, plina in posledično negativnih učinkov na poslovanje družb skupine Petrol.
Navedeno potrjuje tudi analiza poslovanja 100 največjih porabnikov električne energije v RS, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, za leti 2021 in 2022. Pri analizi smo izločili porabnike, ki so t. i. »državni monopoli«, ministrstva in podobne pravne subjekte. Med drugim smo primerjali prihodke iz poslovanja in čisti poslovni izid. Pri tem smo izločili Petrol. Rezultata, ki smo ju dobili: rast prihodkov iz poslovanja za 13,23 %, rast čistega poslovnega izida za 26,46 %!
Ukrepi Vlade RS na področju blaženja negativnih vplivov visokih cen električne energije se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. V letu 2023 je Vlada regulirala cene električne energije pri večini odjemalcev, razen pri velikih negospodinjskih odjemalcih, kjer je uvedla sistem podpor, ki je šel do meje dopustnega s strani okvirja pomoči EU. Pri tem se v medijih zmotno navaja, da je RS omogočila poslovnim odjemalcem manj pomoči kot Nemčija, ki naj bi zamejila prodajne cene za industrijo pri 130 EUR/MWh. Po nemški zakonodaji cena 130 EUR/MWh namreč ni zamejena cena (kapica), ampak gre za ‘referenčno ceno’ pri izračuni olajšave, ki je za gospodarstvo dodatno omejena s pogoji državne pomoči (slednja pa velja enako za vse članice EU), kar posledično pomeni, da je v praksi izplačilo 130 EUR/MWh omejeno na 70 % porabe (glede na leto 2021), za presežke se plačuje pogodbena (torej tržna) cena, in še to ob pogoju, da je celotna vsota olajšave med pogodbeno (tržno) ceno in referenčno ceno 130 EUR/MWh, ko se sešteje vsa merilna mesta podjetja prejemnika, znotraj omejitev, ki jih dovoljuje okvir državne pomoči na ravni EU (in veljajo enako za vse članice EU). Posledično je realni strošek/cena, ki ga plačujejo nemška podjetja, višji od 130 EUR/MWh, saj ob njihovi količini porabe in nivojih pogodbenih (tržnih) cenah hitro dosežejo omejitve državne pomoči na ravni EU. To pomeni, da slovenski negospodinjski odjemalci niso bili v slabšem položaju kot nemški.
*****
Ob izjavi za javnost novega predsednika EZS pa dodajamo še povezavo na naslednje SPOROČILO ZA JAVNOST po seji UO in Skupščine EZS 7. junija 2023: