V četrtek, 7. decembra 2023, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023, sprejet je bil tudi nov Statut EZS. Upravni odbor je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2022, socialni dialog v okviru dveh kolektivnih pogodb ter nekatera aktualna vprašanja.
Energetika v 2022: Izredne državne intervencije in vremenski pogoji znižali dodano vrednost v slovenski energetiki
Upravni odbor EZS je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2022 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Nekaj poudarkov iz analize navajamo v nadaljevanju.
V letu 2022 se je celoten svet, še posebej pa Evropa, soočal z energetskih šokom brez primere, ki je bil v osnovi posledica ruske invazije v Ukrajini, ki so jo spremljale tudi neugodne vremenske razmere za proizvodnje električne energije iz OVE kot tudi nižja proizvodnja električne energije v francoskih jedrskih elektrarnah zaradi tehničnih težav. Industrija in energetika sta bili soočeni s strahom pred prekinitvijo dobave zemeljskega plina, prav tako pa so visoke promptne cene zemeljskega plina in električne energije že imele negativen vpliv na industrijsko proizvodnjo v energetsko intenzivnih dejavnostih. Z domačimi viri energije je Slovenija v 2022 zadovoljila manj kot polovico celotnih potreb po energiji. Promptne cene električne energije in tiste za dobavo v prihodnjih obdobjih (za leto 2024 in kasneje) so v 2023 umirile, vendar so še vedno še enkrat višje kot pred energetsko krizo.
- Z domačimi viri zagotovljenih 48 % potreb po energiji v 2022
Za zadovoljitev vseh potreb v Sloveniji ni na voljo dovolj domačih energetskih virov, zato jih skoraj polovico uvozimo, merjeno po njihovi energijski vrednosti. Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2022 znašala 131 TJ, kar je bilo za 8,3 % manj kot v letu 2021 in najmanj od začetka časovne vrste (2000: 137 tisoč TJ). Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 48 % svojih potreb po energiji (53 % v 2021). Odvisnost Slovenije od uvoza energije je bila 52-odstotna. V primerjavi z letom prej se je povečala za 5 odstotnih točk.
Največji delež domače proizvodnje energije je bilo v letu 2022 pridobljene iz jedrske energije (46,6 %), sledi proizvodnja iz obnovljivih virov skupaj (32,4 %), med katerimi obnovljivi viri in odpadki znašajo 20,1 %, hidroenergija 8,6 % ter geotermalna in sončna energija 4,5 % ter trdna goriva – premoga (20,9 %). V primerjavi z letom 2021 se je domača proizvodnja energije zmanjšala za 11,9 tisoč TJ, najbolj pri hidro energiji (-5,6 tisoč TJ), obnovljivih virih in odpadkih (-3,4 tisoč TJ) in jedrski energiji (-1,1 tisoč TJ). Znižana proizvodnja je bila v prvi meri posledica rekordno nizke vodnatosti rek, manjšega izkopa premoga v Premogovniku Velenje in napovedanem remontu v NEK.
Za oskrbo Slovenije z energijo v letu 2022 smo porabili 268 tisoč TJ, kar je bilo za 2,5 % manj v primerjavi z letom 2021. Glede na 2,5-odstotno realno gospodarsko rast je zmanjšanje porabe energije odražalo racionalizacijo porabe pri podjetjih, v sektorju država ter pri gospodinjstvih zaradi energetske krize kot tudi nekoliko toplejše zime. Vrh oskrbe z energijo je Slovenija beležila leta 2017, ko je ta znašala 291 tisoč TJ, kar pomeni, da je bila od tega vrh poraba v 2022 nižja za dobrih 8 %.
- Tudi v 2022 največ energije porabljene v prometu, predvsem cestnem
Količina energije, namenjena končni porabi, je v letu 2022 znašala 201 tisoč TJ in se je glede na leto 2021 le nekoliko zmanjšala (-0,2 %), predvsem zaradi povečane mobilnosti prebivalstva in gospodarskih tokov in obenem nižji porabi v industriji. Največji, več kot 41,1-odstotni delež v končni porabi je predstavljala poraba energije v prometu, ki se je okrepila za več kot 9 % in je bila na ravni iz leta 2019. Za skoraj desetino je bila nižja v gospodinjstvih, kar je bilo povezano z prihranki gospodinjstvih zaradi toplejšega vremena in bolj racionalne rabe. V predelovalnih dejavnostih je bila nižja za 9 %, predvsem zaradi manjše porabe v industriji materialov. V prometu se je končna raba energije v 2022 povečala za dobrih 9 %, v kmetijstvu in gozdarstvu za slab 1 %, medtem ko je v energetskem sektorju upadla za slabih 7 %.
- Proizvodnja električne energije: Največji delež iz jedrske elektrarne
Proizvodnja električne energije v Sloveniji je bila v 2022 odvisna od vremenskih razmer (vodnatosti), razpoložljivosti lignita in zemeljskega plina ter zasledovanja cilja razogljičenja oziroma zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prek gradnje sončnih elektrarn. Proizvodnja električne energije na pragu je v letu 2022 znašala 12,9 TWh, kar je bilo za 14,5 % oz. za 2,2 TWh manj kot v letu 2021. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja v hidroelektrarnah (za tretjino oz. za 1,6 TWh) zaradi zgodovinsko ene od najslabših hidroloških let. Za leto 2022 so bile značilna nadpovprečne temperature, daljše trajanje sončnega obsevanja ter precej manj padavin v primerjavi z dolgoročnim letnim povprečjem. Nižja je bila tudi proizvodnja električne energije iz termoelektrarn (za šestino oz. za 0,7 TWh manj) in iz jedrske elektrarne (-2 % oz. za 0,1 TWh manj), predvsem zaradi remonta v oktobru, ki je bil pričakovan in v skladu z 18-mesečnim ciklom. Pri tem je potrebno opozoriti, da skladno z meddržavno pogodbo polovica proizvedene električne energije pripada republiki Hrvaški. Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn se je zvišala za 42,5 % oz. za 0,2 TWh tako zaradi rasti novih kapacitet kot nadpovprečno dobre osvetljenosti.
Največji delež k celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji je v letu 2022 prispevala jedrska elektrarna (41 % oz. 5,3 TWh), sledile so termoelektrarne (28, % oz. 3,6 TWh), hidroelektrarne (26 % oz. 3,4 TWh) in sončne elektrarne (5 % oz. 0,6 TWh). V slovenski podporni shemi je bilo konec leta 2022 uvrščenih skupaj 3.718 sončnih elektrarn s skupno nazivno močjo 395,3 MW, kar predstavlja približno desetino vseh instaliranih zmogljivosti v Sloveniji. Konec leta 2022 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 93 enot manjše glede na stanje konec leta 2021.
- Visoka rast uvoza električne energije v 2022
Vse od leta 2008 do 2021 je bil izvoz električne energije višji od uvoza, v letu 2022 pa je Slovenija prvič po letu 2007 več električne energije uvozila kot izvozila. Izvoz električne energije (8.752 GWh) je bil v 2022 višji za 1,1 % oz. za 95 GWh v primerjavi s predhodnim letom. Republiki Hrvaški je bila oddana polovica proizvodnje električne energije iz NEK-a. Izvoz se je po podatkih ELES na hrvaški in avstrijski meji v letu 2022 glede na leto 2021 zmanjšal, na italijanski meji pa povečal. Uvoz električne energije je v 2022 znašal 10.198 GWh, kar je bilo za 21,6 % oz. za 1.811 GWh več kot leta 2021. Uvoz se je leta 2022 glede na leto prej zmanjšal na hrvaški meji, medtem ko se je na italijanski in avstrijski meji v primerjavi s preteklim letom povečal. Primanjkljaj električne energije je bilo v letu 2022 potrebno zagotoviti s povečanim uvozom, katerega vrednost se je zaradi izrazitega skoka cen na promptnih trgih bistveno povečal. Višja proizvedena količina električne energije je zmanjšala potrebo po njenem uvozu.
- Končna poraba električne energije nižja tudi v 2022
Končna raba električne energije v Sloveniji je po začasnih podatkih v letu 2022 znašala 13.128 GWh in se je znižala za 3,1 % oz. za 422 GWh v primerjavi z letom 2021. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so porabile 5.504 GWh oz. za 9,2 % oz. za 558 GWh manj kot v predhodnem letu, storitvene 2.981 GWh, drugi uporabniki 525 GWh in promet 275 GWh električne energije (šestino več). Gospodinjstva so porabila 3.731 GWh oz. za 1,9 % oz. 72 GWh manj kot v 2021.
- Cene električne energije v Evropi dosegle najvišje zgodovinske vrednosti
Cene električne energije so v 2022 v Evropi dosegle najvišje zgodovinske vrednosti, v začetku leta 2023 pa so se te razmere umirile na nižje nivoje, ki pa so še vedno še enkrat višje od dolgoročnih. Največji vpliv na rast cen električne energije so imele predvsem povišane cene zemeljskega plina (zaradi pomanjkanja in strahu pred praznimi skladišči pred zimo), slaba hidrologija ter delno tudi rast cen emisijskih kuponov.
Državni zbor je v letu 2022 in 2023 sprejel več ukrepov za omilitev razmer na trgu električne energije. Zaradi visoke rasti cen električne energije je bila določena najvišjo dovoljeno ceno električne energije za gospodinjske, vključno z večstanovanjskimi stavbami in male poslovne odjemalce do konca leta 2023, prav tako pa je bila za zaščitene odjemalce določena najvišja dovoljena maloprodajna cena zemeljskega plina. Hkrati je bilo z uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo določena nižja trošarina vse do konca leta 2023 in znižana stopnjo DDV na 9,5 % do konca maja 2023. Od 1. junija 2023 se je stopnja DDV na širok nabor energentov ponovno obračunala po višji 22-odstotni davčni stopnji. Omrežnina se ni obračunavala od februarja do aprila 2022 za vse odjemne skupine v okviru interventnega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).
Državni zbor je 1. januarja 2023 zamejil ceno električne energije za določene osebe javnega prava ter mikro, mala in srednja podjetja, katerih storitve bi zaradi visokih cen električne energije lahko bile ogrožene. Določeni izvajalci gospodarskih dejavnosti pa so podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) upravičeni do subvencioniranja plačila visokih cen energentov v letu 2023. Vlada je za leto 2023 predvidela 1 milijardo evrov pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Podjetjem na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize subvencioniramo plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023.
V letu 2022 je povprečna borzna cena surove nafte brent znašala skoraj 100 dolarjev na sodček, kar je bilo 42 % več kot v povprečju v letu 2021. Preračunano v EUR je cena sodčka surove nafte v letu 2022 porasla za 60 % glede na leto 2021. Posledično so močno narasle tudi cene derivatov brez davkov in dajatev v Sloveniji, ki so se poviševale od prvega do tretjega četrtletja 2022, ki so odražale tudi motnje v oskrbi, kar je bilo povezano s sankcijami proti Rusiji in je vplivalo na visok dvig rafinerijskih marž. Maloprodajne cene so bile v 2022 višje zaradi neugodnih razmer na nabavnem trgu energentov v večini leta 2022. Končne prodajne cene motornega bencina 95 so bile v 2022 višje za 23 % v primerjavi z letom 2021, in so v povprečju znašale 1,493 EUR/liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 29 %, in njegova cena je v povprečju znašala 1,634 EUR/liter. Ekstra lahko kurilno olje se je podražilo za tretjino na 1,288 EUR/liter. UNP (avtoplin) se je v 2022 podražil za 38 % v primerjavi z letom 2021 na 0,975 EUR/liter.
Cena emisijskih kuponov je v letu 2022 (pogodba z zapadlostjo dobave december 2022) znašala okoli 80 EUR na tono emisij in je bila za 54 % višja v primerjavi s povprečno ceno emisijskih kuponov iz leta 2021 za terminske pogodbe z zapadlostjo v decembru 2021. V letu 2022 je bilo v Sloveniji brezplačno podeljenih 1.417.993 emisijskih pravic, predanih pa skupaj 4.860.391 emisijskih kuponov. Razliko so upravljavci naprav morali kupiti na dražbi ali na trgu. Število predanih kuponov se je zmanjšalo peto leto zapored, v primerjavi z letom 2021 za 14,5 %, kar je bilo povezano z nižji proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah.
- Cena električne energije za poslovne odjemalce v letu 2022 peto leto višja
Maloprodajna cena električne energije brez DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca (negospodinjskega odjemalca, kar obsega tako poslovne odjemalce kot enote sektorja država) v letu 2022 znašala 178 EUR/MWh in je bila za 87 % višja kot v letu 2021. To je bilo posledica visoke rasti veleprodajne cene električne energije. Cena električne energije za podjetja (brez DDV) se od leta 2017, ko je bila najnižja (73 EUR/MWh), že peto leto zapored zvišuje. Večji medletni skok je bil zabeležen v tretjem in zadnjem četrtletju 2022.
V letu 2022 je cena električne energije za povprečnega poslovnega odjemalca znašala v povprečju 149,2 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 140 %. Regulirana cena omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema se je v opazovanem obdobju enega leta znižala za 14 % in je v povprečju v letu 2022 znašala 16,4 EUR/MWh. Dajatve so v povprečju poslovne odjemalce obremenile v višini 10,3 EUR/MWh, kar je bilo 4 % manj kot pred letom dni. Zaračunana trošarina v višini 1,3 EUR/MWh, kar je za polovico manj kot leta 2021, kar je posledica znižanja trošarin na električno energijo.
- Cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce so se v 2022 podvojile
Maloprodajna končna cena zemeljskega plina brez DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca za standardno porabniško skupino v letu 2022 znašala 67 EUR/MWh in je bila še enkrat višja kot leta 2021. Delež cene energenta zemeljskega plina je za povprečnega poslovnega odjemalca znašal 89,5 %, delež omrežnine 6,4 %, delež dajatev 3,4 % in delež trošarine 0,7 % v končni ceni brez vključenega davka na dodano vrednost.
Cena zemeljskega plina (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je za povprečnega poslovnega odjemalca znašala 59 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta zvišala za 124 %. V najvišjem razredu porabe (100.000 do < 1.000.000 GJ) je cena zemeljskega plina porasla za 106,9 % na 57 EUR/MWh, za okoli 145 % pa v drugih 3 porabniških skupina (I1-I3). Najvišja porabniška skupina je za zemeljski plina plačevala okoli desetino manj od najmanjše, medtem ko je v predhodnih petih letih plačevala v povprečju 14 % manj.
Omrežnina je v letu 2022 znašala 4,2 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta znižala za 29 %. Povprečnemu poslovnemu odjemalcu so bile v letu 2022 zaračunane dajatve (prispevek OVE, SPTE, URE) v skupni višini 1,4 EUR/MWh, kar je bilo za 18 % manj kot leta 2021. Trošarina in okoljska dajatev CO2 je v letu 2022 povprečnega poslovnega odjemalca obremenila v višini 1,4 EUR/MWh (brez DDV), kar je bilo za 44 % manj kot v 2021. Učinki znižanja izvirajo iz začasnega znižanja reguliranih delov cene.
- Celotni prihodki v 2022 na zgodovinsko najvišji ravni pri 28 mrd EUR
V letu 2022 so se energetska podjetja soočila z novimi izzivi zaradi energetske krize ter visokih cen energentov, zlasti elektrike in zemeljskega plina, ki so dosegle zgodovinske višine. Zaradi tega so podjetja v energetskem sektorju, ki zajemajo oskrbo z električno energijo (SKD 35) in plinovode, premogovništvo (SKD 05.200), posredništvo ter trgovino z gorivi (SKD 46.710, SKD 46.120, SKD 47.302, SKD 47.301) ter upravljanje energetskih trgov (kot sta Borzen in BSP), v letu 2022 kot celota dosegla rekordne prihodke od prodaje. Na visoko rast prihodkov so vplivale predvsem povišane cene vseh energentov, delno pa tudi večje količine prodanih naftnih derivatov.
V energetskem sektorju je bilo v letu 2022 aktivnih 835 gospodarskih družb, kar je bilo za 22 več kot v letu 2021 in prvo povečanje po šestih letih zaporednega zniževanja (od leta 2016). K tem povečanju je prispevalo 25 več družb v dejavnosti oskrbe z električno energijo.
Skupni prihodki so v letu 2022 znašali 28 milijard EUR, kar je bilo za 10,5 milijarde EUR oz. za 60 % več kot v letu 2021. Največji delež teh prihodkov (26,9 milijarde EUR) so predstavljali čisti prihodki od prodaje, ki so se v enem letu povečali za 10,3 milijarde EUR oziroma za 62 %.
Največji prispevek k visoki vrednosti prihodkov (+10,5 mrd EUR) sta v letu 2022 dali posredništvo in trgovina z gorivi (+5,9 milijarde EUR; oz. 57 % celotnega prirasta), na kar so poleg višjih nabavnih in prodajnih cen pogonskih goriv in energentov vplivali tudi z nizkimi cenami spodbujena količinska prodaja goriv ter razred trgovanje in distribucija z energenti (+4,4 milijarde EUR; oz. 42 % celotnega prirasta). Vsi razredi energetike (merjeno po 4- mestni SKD), razen proizvodnje električne energije so v letu 2022 beležili prirast celotnih prihodkov, ki je znašala od 20 % (premogovništvo) do 92 % (posredništvo, trgovina z gorivi). K rasti celotnih prihodkov so prispevali tudi drugi razredi, ko so oskrba s paro in vodo (+92,1 mio EUR; 37-odstotna rast), prenos električne energije (+61,2 mio EUR; 30- odstotna rast), premogovništvo (+18,7 mio EUR; 60-odstotna rast) ter upravljanje energetskih trgov (+4,6 mio EUR; 60-odstotna rast). Proizvodnja električne energije je beležilo za 35,1 mio EUR manj (-3 %) celotnih prihodkov kot leto prej, ob tem pa so se čisti prihodki od prodaje vseeno povečali, in sicer za 190 mio EUR.
- Dodana vrednost nižja za 46 %
Dodana vrednost ni sledila rasti prihodkov, saj so se stroški blaga, materiala in storitev zvišali v 2022 za 72 % oz. za 10,9 mrd EUR, kar je bil odraz visokih proizvodnih oziroma nabavnih cen. V 2022 se je kosmati donos od poslovanja povečal za 10,3 mrd EUR, stroški blaga, materiala in storitev (predvsem nabavna vrednost prodanega blaga in storitev) pa za 10,9 mrd EUR, kar je prispevalo k nižji realizirani dodani vrednosti, kot so jo beležili leta 2021. Družbe v energetiki so tako ustvarile manj kot 1 mrd EUR dodane vrednosti (917 mio EUR), kar je bilo za 786 mio EUR oz. za 46,2 % manj kot v 2021.
Ustvarjena dodana vrednost se je vrnila blizu ravni leta 2007, kjer so zabeležili 935 mio EUR dodane vrednosti. Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je upadla iz 144 tisoč EUR v letu 2021 na 78 tisoč EUR v letu 2022 (nižja za 45,7 %), ob tem, da se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,8 % oz. za 95 oseb. Stroški dela v dodani vrednosti so znašali 62 % (32,7 % v 2021), kar je posledica predvsem nižje izkazane dodane vrednosti ter višjih stroškov dela (za 2 %).
- Število zaposlenih v energetiki nekoliko nižje
Število zaposlenih, ki se v letnih poročilih meri v delovnih urah, se je v 2022 v energetiki zmanjšalo za 95 oseb oz. za slab odstotek v primerjavi z letom 2021. Tako je bilo leta 2022 v energetiki zaposlenih 11.727 oseb (11.822 oseb v 2021). Med razredi energetike se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo v premogovništvu (-63 oseb), sledi zmanjšanje v posredništvu in trgovini z gorivi (-22 oseb) ter oskrbi s paro in vročo vodo (-17 oseb). Nekoliko se je povečalo število zaposlenih v upravljanju energetskih trgov ter trgovanju in distribuciji z energenti. Sicer je bilo med razredi energetike v 2022 največ zaposlenih v trgovanju in distribuciji z energenti (37,4 % vseh oz. 4.386 oseb), sledi posredništvo in trgovina z gorivi (24,8 % vseh oz. 2.911 zaposlenih) ter premogovništvo (9,3 % vseh oz. 1.091 oseb).
*****
Socialni dialog
Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je s pogovori s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) v okviru Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES). Seznanil se je tudi s pogajanji v povezavi s Kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije (KPPS). Sprejel je predlog Aneksa št. 3 h KPPS, s čimer se, med drugim, najnižje mesečne osnovne plače za poln delovni čas s 1. 12. 2023 zvišajo za 6,4 %. Ko bo Aneks podpisan, bo tudi objavljen v Uradnem listu RS.
Sprejet nov Statut EZS
Skupščina EZS je na predlog UO EZS s potrebo dvotretjinsko večino sprejela nov Statut EZS. Jeseni 2022 se je začel proces posodabljanja Statuta EZS, saj ta od ustanovitve zbornice leta 2007 ni doživel nobenih sprememb. Upravni odbor EZS je bil na vsaki seji seznanjen z nekaterimi predlogi posodobitev, predlogi sprememb so bili posredovani tudi vsem članom UO. Delovna skupina EZS za pravna vprašanja je bila aktivno vključena v celoten proces spreminjanja statuta. Vse pripombe in komentarje je strokovna služba EZS pregledala, nanje odgovorila ter jih na sestankih tudi pokomentirala. Prav tako smo statut poslali v pregled Pravni službi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je pregledala statut še z vidika medsebojnih pravic in obveznosti med zbornicama.
Statut je sistematično razdeljen na poglavja in podpoglavja in tako smo tudi pri določbah o organih EZS zasledovali zaporedje. Najprej je opisana sestava organa, nato pristojnosti, volitve, sklic seje, sklepčnost in odločanje ter prenehanje mandata. V poglavju o stalnih in začasnih delovnih skupinah EZS smo našteli stalne delovne skupine, ki so bile imenovane v letu 2022.
V skladu z Zakonom o gospodarskih zbornicah je dodan tudi nov člen o postopku za spremembo statuta, pri čemer smo upoštevali načelo demokratičnosti in kot predlagatelja za začetek spremembe statuta poleg predsednika in izvršnega direktorja določili tudi upravni odbor in 1/3 članov skupščine.
Za celotni proces spreminjanja statuta si je EZS načrtno vzela nekoliko več časa, saj gre za krovni dokument zbornice. Med spreminjanjem dokumenta so se pojavile praktične situacije, ki prej niso bile urejene, ali so bile zapisane nejasno ali na način, da so vzbujale še več vprašanj in dvomov, kar je zahtevalo dodatno pozornost. Dokument je doživel celovito prenovo in predstavlja plod sodelovanja različnih strokovnjakov.
Potrjen Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2024
Skupščina je danes tudi potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2024. »V Energetski zbornici Slovenije (EZS) se dobro zavedamo, da je energetski sektor v enem svojih najbolj turbulentnih obdobij. Živimo energetski prehod, ki ga Evropska unija spodbuja z vsemi sredstvi. Vendar se sprašujem, če smo ga Evropejci dejansko tudi pripravljeni plačati,« je ob robu zasedanja poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar. »Odločno moramo hoditi po poti takšnega prehoda, da nam bodo drugi sledili, če smo se kot Evropa odločili voditi na tej poti. Zato bomo v letu 2024 tudi v EZS, ki je del raznih evropskih in svetovnih združenj, odpirali široke teme. S tem bomo lažje našli smiselne odgovore na vprašanja, za katera se zdi, da jih je vsak dan več,« dodaja Mervar.
EZS bo v letu 2024 organizirala večji dogodek – letno konferenco energije na kvadrat E2ZS, ki bo potekala 14. maja 2024 v stavbi GZS.
Cilji, ki bodo osredotočali delo EZS v letu 2024 (in tudi v prihodnje), so:
- povezovanje članov za skupne interese slovenske energetike, ki so: dvig energetske samozadostnosti države, podpora vsem nizkoogljičnim virom za proizvodnjo električne in toplotne energije, uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, skrbno ravnanje z energijo
- stabilno poslovno okolje v času energetskega prehoda,
- socialni dialog,
- spodbujanje digitalne preobrazbe v slovenski energetiki.
Vodilo EZS, ki smo si ga postavili v letu 2022 in še vedno velja, je naslednje: Energetska samozadostnost – ključ za stabilno in zanesljivo oskrbo ter večjo odpornost. K temu smo v letu 2023 dodali vidik porabe: Z energijo je treba ravnati skrbno! Za leto 2024 pa lahko dodamo še pomen človeških virov – tako naravoslovnih kot družboslovnih poklicev, saj je energetika interdisciplinarno področje.
Predstavitev Sekcije za daljinsko ogrevanje (DO)
Sekcija za daljinsko ogrevanje je bila ustanovljena 7. aprila 2016 in od takrat jo vodita predsednik Ljubo Germič iz Energetike Maribor in podpredsednik Aleš Cjuha iz Energetike Ljubljana, ki sta na seji UO kot enega večjih izzivov izpostavila postopno preobrazbo sistemov DO v okviru zelenega prehoda. V sekcijo je vključenih 14 članov, ki predstavljajo preko 90 % predane toplote iz vseh distribucijskih sistemov toplote v Sloveniji.
Več o EZS: https://ezs.si/
Kontakt: ezs@ezs.si