Vlada sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga
Vlada je 13. januarja 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Sprejem Strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja je nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine.
Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije. Skladno z njenim namenom Strategija opredeli leto 2033 kot leto, ko bo Republika Slovenija najpozneje prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije, opredeli proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, identificira ustrezne finančne vire na nacionalni in EU ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, opredeli ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja ter ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama, preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.
Pri pripravi Strategije je bil uporabljen pristop »od spodaj navzgor«, ki je aktivno vključeval ključne deležnike iz obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine, individualnih in skupinskih javnih in nejavnih posvetovanj ter širše operativne skupine ministrstva in medresorske vladne skupine so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.
Za Strategijo je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje, v okviru katere je potekala javna razgrnitev predloga strategije in okoljskega poročila. Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa okoljsko sprejemljivost izvedbe strategije.
Z jasno odločitvijo o procesu pravičnega prehoda in časovnici opuščanja rabe premoga bo Republiki Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega se Sloveniji v obdobju 2021 do 207 namenja 248,38 mio evrov (v tekočih cenah).
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
*****
Čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje
Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika: obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo proizvodnja v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti, za kar bomo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu, seveda pa bomo tudi po prenehanju odkopavanja v družbah Skupine Premogovnik Velenje še petnajst let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. Predlagana letnica 2033 torej, ne nazadnje, pomeni še vsaj dvajset let izvajanja rudarskih del.
Sočasno s sprejemom nacionalne strategije opuščanja premoga in posledično s potrditvijo letnice smo v Premogovniku Velenje že začeli s predstavljanjem in usklajevanjem ključnih aktivnosti, ki jih mora naslavljati in vsebovati Zakon o postopnem zapiranju, ki bo podlaga za pridobitev finančnih sredstev za potrebe sprotnih in končnih zapiralnih del, ter z zagotavljanjem ustreznega kadra. Poleg omenjenega zakona bo pripravljen tudi zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte, s katerimi bomo zagotovili nova delovna mesta, in vzpostavitev Sklada za pravični prehod, kar je ključnega pomena za Savinjsko-šaleško regijo, saj bomo s tem lahko spodbujali krožno gospodarstvo, uvajali nove tehnologije in ohranjali energetsko lokacijo Šaleške doline.
Čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je za premogovnik pomemben predvsem za to, ker bo z njim Premogovnik Velenje dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje (zapiranje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko).
Premogovnik Velenje namreč zdaj sam in zgolj z lastnimi sredstvi izvaja vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacije posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga.
Premogovnik Velenje v tem času že pripravlja tudi svojo strategijo obratovanja v skladu s procesom prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb v Skupini PV. Pripravljen imamo nabor projektov, s katerimi bomo ohranili delovna mesta v Šaleški dolini, v kateri imamo veliko tehnološkega in strokovnega znanja, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive.
Letnica 2033 ima pred seboj zelo jasen cilj, z njim pa so povezani številni izzivi. Odpirajo se nove priložnosti in nove razsežnosti, obetajo se nova delovna mesta in projekti, financirani s strani Evropske unije. Našo prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih Skupina Premogovnik Velenje ima. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem pa imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo možno več pridobiti, zato je potrebno izkoristiti možnosti in priložnosti, ki jih ta ponuja.
Vir: Premogovnik Velenje
*****
Stališče EZS do izstopa iz premoga, april 2021: Upravni odbor EZS o izstopu iz premoga
