Svetovna energetska trilema 2020: Slovenija na odličnem 14. mestu

09. 10. 2020

Slovenija se je po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2020 (World Energy Trilema Index 2020), ki ga izdaja Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC), med 128 državami uvrstila na 14. mesto. Dosegla je 78,2 točke (ocena ABA), pri čemer Švica, ki se je uvrstila na 1. mesto, dosega 84,3 točke (ocena AAA).

V tako imenovani analizi trilema WEC ocenjuje energetiko po treh ključnih dimenzijah:

(1) energetski varnosti,

(2) energetski enakopravnosti in

(3) okoljski trajnosti.

Ocene za Slovenijo:

(1) energetska varnost: 67,9 (na prvem mestu je Kanada s 77,1 točko),

(2) energetska enakopravnost: 93,4 (na prvem mestu je Luksemburg z 99,9 točko),

(3) okoljska trajnost: 77 (na prvem mestu je Švica z 90 točkami).

Pri energetski varnosti se je Slovenija uvrstila na 19. mesto, pri energetski enakopravnosti na 30. mesto, pri okoljski trajnosti pa na 26. mesto.

»Slovenija se je ponovno dobro odrezala, saj je med 128. državami sveta pristala na 14. mestu. WEC je metodologijo letos ponovno nekoliko spremenil, zato neposredna primerjava z lansko uvrstitvijo na 12. mestu ni mogoča. Slovenija svojo energetsko varnost sicer poskuša krepiti z diverzifikacijo virov, čeprav je treba priznati še vedno visoko energetsko odvisnost od tujine. Nafte in plina sami nimamo in ju moramo v celoti uvoziti. Pri energetski enakopravnosti dosegamo visoko oceno, pa vendar so pri analiziranju v WEC opazili višje cene elektrike in plina v letu 2019. Relativno glede na ostale države smo pri tem kriteriju nazadovali, in sicer iz ocene A v oceno B. Pri okoljski trajnosti imamo seveda izzive, kot je energetsko-intenzivna industrija, a opazili so napore in uspehe na področju večje energetske učinkovitosti,« je poročilo o energetski trilemi komentiral dr. Ivan Šmon, pobudnik ustanovitve Sekcije SNK WEC v okviru Energetske zbornice Slovenije (EZS)[1].

Globalne uvrstitve

Kot že vsa zadnja leta so tudi letos prva tri mesta pripadla Danski, Švici in Švedski, Slovenija pa je v primerjavi z letom 2019 na lestvici zdrsnila za dve mesti. Dosegla je oceno ABA, ki jo ima sicer tudi Švedska.

Na prvih 10. mestih je po poročilu Energy Trilemma Index 2020 dvanajsterica držav:

  1. Švica
  2. Švedska
  3. Danska
  4. Avstrija, Finska
  5. Francija, Združeno kraljestvo
  6. Kanada
  7. Nemčija
  8. Norveška
  9. ZDA
  10. Nova Zelandija

ZDA so na 9. mestu, Rusija na 29. mestu, Kitajska na 55. mestu.

V WEC so poročilo, ki povzema rezultate in dogajanja iz leta 2019 in zatorej ne vključuje vpliva koronavirusa na energetiko, pospremili z besedami, da je prav COVID-19 vse deležnike spomnil, kako pomembna je energije. Pandemija je razkrila številne povezave med nacionalnimi in mednarodnimi politikami, imela pa bo globok – in verjetno tudi dolgotrajen – vpliv na globalni energetski prehod. Vpliv koronavirusa bo WEC upošteval v poročilu naslednje leto, predvidoma bo nared oktobra 2021.

WEC poročila o Svetovni energetski trilemi objavlja od leta 2010. Letošnje poročilo je tako jubilejno, deseto po vrsti.

GRADIVO:

World Energy Trilemma Index Report 2020

World Energy Trilemma Index Country Profiles – SLOVENIA

World Energy Trilemma FAQ

Več podatkov: https://trilemma.worldenergy.org/


[1] V okviru EZS se bo predvidoma še ta mesec na ustanovni seji sestala Sekcija slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). To je nova, šesta sekcija EZS (VEČ).

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

toggle icon