Svetovna energetska trilema 2021: Slovenija ostaja med dvajseterico najboljših na svetu

07. 10. 2021

Slovenija se je po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2021 (World Energy Trilemma Index 2021), ki ga izdaja Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC), med 127 državami sveta uvrstila na 17. mesto. Dosegla je 75 točk (ocena ABA), pri čemer Švedska, ki se je uvrstila na 1. mesto, dosega 84,2 točke (ocena AAA). Lani je prvo mesto zasedla Švica, ki je sedaj uvrščena na drugo mesto.

V tako imenovani analizi trilema WEC ocenjuje energetiko po treh ključnih dimenzijah:

(1) energetski varnosti,

(2) energetski enakopravnosti in

(3) okoljski trajnosti.

Ocene za Slovenijo:

(1) energetska varnost: 69 (na prvem mestu ostaja Kanada s 77,5 točke),

(2) energetska enakopravnost: 84 (na prvem mestu je Katar z 99,9 točke, lani je prvo mesto zasedel Luksemburg, ki je letos na 4. mestu),

(3) okoljska trajnost: 73 (na prvem ostaja Švica z 88,2 točke).

Slovenija se je ponovno dobro odrezala na področju energetske varnosti, izboljšave pa so potrebne na področju energetske enakopravnosti in okoljske trajnosti. Slovenija tako dosega oceno ABA in je na 17. mestu na svetovni ravni ter tako ostaja med 25 % držav z najboljšo oceno na dveh od treh področij.

Predsednik Sekcije SNK WEC v okviru Energetske zbornice Slovenije (EZS) dr. Ivan Šmon ter podpredsednica Sekcije SNK WEC Karina Medved Bregar sta ob izidu poročila povedala:

»Ocena na področju zanesljivosti oskrbe in varnosti ostaja visoka, kar dokazuje, da ima Slovenija dobro razvejano in uravnoteženo energetsko mešanico ter stabilno in varno elektroenergetsko omrežje, kar bo v prihodnje z namenom doseganja ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050 ob procesu izstopa iz premoga ter naraščanju deleža obnovljivih virov vsekakor postavljeno pred velik izziv in bo terjalo dodatna vlaganja v omrežja in proizvodne kapacitete. Čeprav pri trilemi dosegamo sorazmerno visoko oceno pri energetski enakopravnosti, pa je treba resneje nasloviti vprašanja energetske revščine, denimo cenovne dostopnosti električne energije za prebivalce, zlasti za ranljive skupine . Izboljšave lahko vidimo na področju okoljske trajnosti, zlasti zaradi naraščajočega deleža električne energije iz nizkoogljičih virov, trenda padanja emisij toplogrednih plinov iz električne energije in izboljšane energetske učinkovitosti, a so tudi na tem segmentu po priporočilih WEC potrebni dodatni ukrepi, ki pa jih lahko pričakujemo tudi skozi implementacijo zakonodajnega paketa EU Pripravljeni na 55 (Fit for 55).«

Globalne uvrstitve

Kot že vsa zadnja leta so tudi letos prva tri mesta pripadla Danski, Švici in Švedski, Slovenija pa je v primerjavi z letom 2020 na lestvici zdrsnila za tri mesta. Dosegla je oceno ABA.

Na prvih 10. mestih je po poročilu Energy Trilemma Index 2021 14 držav:

1. Švedska

2. Švica

3. Danska

4. Finska, Združeno kraljestvo

5. Francija, Avstrija

6. Kanada

7. Nemčija

8. Norveška

9. ZDA, Nova Zelandija

10. Luksemburg, Španija

Rusija je na 28. mestu, Kitajska na 51. mestu.

Na svetovni ravni, še posebej pa v EU, je ključnega pomena diverzifikacija energetske mešanice, ki pa ob ambicioznih podnebnih zavezah ter izhodu iz premoga (v EU v 2020 beležimo 38-odstotni delež obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije, kar je prvič v zgodovini višji delež, kot je delež plina in premoga v energetski mešanici) predstavlja velik izziv, obenem pa naslanjanje na jedrsko energijo zbuja določene polemike kot tudi odvisnost od uvoza plina. Vsekakor pa rezultati kažejo, da je uravnoteženost vseh treh dimenzij – tako zanesljivosti oskrbe, energetske enakopravnosti ter okoljske trajnosti – težko dosegljiva.

WEC je pri tem poročilu upošteval vplive in posledice pandemije Covid-19, ki je vplivala na povpraševanje po gorivih ter po energiji (v Evropi smo v aprilu 2020 beležili padec povpraševanja po energiji za 13 %), vendar pa poudarja, da se bodo resnične posledice pandemije tudi na rezultate trileme pravilno odražale šele v naslednjih poročilih. Največji vpliv v tem obdobju imajo vsekakor globalne zaveze na področju zmanjšanja emisij oz. ciljev podnebne nevtralnosti ter posledično opuščanje fosilnih virov, kar bo pomembno preoblikovalo vse tri dimenzije trileme in s tem zahtevalo prilagoditve metodologije ter spremljanja ukrepov v smeri razvoja in dekarbonizacije energetskih sistemov.

WEC poročila o Svetovni energetski trilemi objavlja od leta 2010.

GRADIVO:

https://www.worldenergy.org/publications/entry/world-energy-trilemma-index-2021

Lansko poročilo: Svetovna energetska trilema 2020: Slovenija na odličnem 14. mestu