UO EZS: Energetika je na prelomnici

20. 09. 2022

V torek, 20. septembra 2022, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Upravnemu odboru se je pridružil minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je poudaril, da Evropa še nikoli ni bila v tako nezavidljivi situaciji, kot je v tem trenutku, ko je celotna energetika na prelomnici. Vlada RS in pristojno ministrstvo po ministrovih besedah delata vse potrebno na področju zakonodaje, da bo država pripravljena na prihajajočo zimo. Dve krizni skupini za morebitne motnje pri oskrbi z električno energijo in zemeljskim plinom sta se doslej sestali večkrat. Zelo aktivna je Slovenija tudi na ravni EU, saj si prizadeva za dobro delovanje notranjega trga EU. Ta trg namreč Slovenija po besedah ministra še kako potrebuje zaradi potrebnega uvoza električne energije v času, ko je sama ne proizvede dovolj. Določene mehanizme na ravni EU v povezavi z energetsko draginjo in torej z namenom oblikovanja bolj vzdržnih cen energije naj bi sprejemali šefi držav in vlad v drugi polovici oktobra in kot pravi minister Kumer, bi jih Slovenija lahko v svojo zakonodajo predvidoma prenesla na začetku novembra. Po drugi strani pa na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo dolgoročni načrt za spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE), osredotočajo se na zakon o izgradnji infrastrukture za alternativna goriva ter na zakon o hitrejšem umeščanju OVE v prostor. Sistemska operaterja na področju električne energije, SODO in ELES, sta denimo obelodanila, da je na voljo več območij, kjer bi lahko brez ojačitve omrežja postavili za okoli 1700 MW velikih sončnih elektrarn (t. i. go-to areas). Hidroelektrarn, kjer so zahteve za umeščanje v prostor precej zahtevnejše in kompleksnejše, na ministrstvu niso zajeli v zakon. Razmišljajo namreč o posebni obravnavi, vendar še ne sedaj.

Socialni dialog: Plače v elektrogospodarstvu za zdaj nespremenjene

Upravni odbor se je tudi posvetil predvsem socialnemu dialogu v povezavi s Kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije (KPES), in sicer v luči novih zahtev po dvigu plač. UO EZS izpostavlja, da je treba v tem trenutku pri morebitni spremembi tarifne priloge KPES upoštevati tako ekstremno zahtevno finančno situacijo v določenih energetskih družbah, kot tudi širši kontekst dogajanj v energetiki v letu 2022, posebej v pripravah na zimo, in sicer so to predvsem izredne energetske razmere v širši družbi ter tudi prizadevanja Vlade RS za obvladovanje inflacije. Člani UO EZS so bili enotni, da trenutne zahtevne okoliščine niso primeren trenutek za ponovni dvig plač po KPES.

Ustanovitev delovnih skupin EZS za pravna, finančna in komunikacijska vprašanja

Upravni odbor EZS se je odločil tudi, da predlaga vzpostavitev treh operativnih delovnih skupin EZS, in sicer na področjih prava, financ in komuniciranja z različnimi javnostmi. S 1. oktobrom 2022 se tako oblikujejo (1) delovna skupina EZS za pravna vprašanja, (2) delovna skupina za finančna vprašanja in (3) delovna skupina za komuniciranje. Namen je povezati energetske strokovnjake z različnimi specifičnimi znanji, ki bi lahko nudili podporo strokovni službi EZS pri pravnih, finančnih in komunikacijskih vprašanjih, prav tako pa bi poglobili sodelovanje med člani EZS pri specifičnih vprašanjih na omenjenih področjih. Usklajeno delovanje vseh treh skupin bi doprineslo še h kakovostnejšemu izvajanju nalog in aktivnosti zbornice.

Proces spreminjanja Statuta EZS

Upravni odbor je na seji podprl predlog vodstva EZS za začetek procesa spreminjanja Statuta EZS. Statut Energetske zbornice Slovenije (EZS) je bil sprejet na ustanovni skupščini EZS 15. junija 2007. Od takrat ni bil spremenjen. Sedaj, po 15 letih, se ugotavlja, da je zastarel in potrebuje posodobitev. Predlagane spremembe bo strokovna služba EZS posredovala vsem članom zbornice in ko bo doseženo soglasje o potrebnih dopolnitvah in spremembah, bo o prenovljenem statutu glasovala Skupščina EZS.

Izvolitev predstavnikov GZS/EZS v volilno telo za izvolitev članov Državnega sveta

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil s procesom izvolitve predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v volilno telo za izvolitev članov Državnega sveta – predstavnikov delodajalcev. UO EZS potrjuje, da se za elektorja za volitve predstavnika delodajalcev iz EZS imenuje Ljuba Germiča. Letos bodo namreč potekale volitve v Državni svet (DS). V nasprotju z Državnim zborom se Državni svet voli posredno. Volilno pravico imajo samo tisti, ki so člani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu. Člani Državnega sveta so voljeni za pet let. Izmed 40 državnih svetnikov so 4 predstavniki delodajalcev (in tudi 4 predstavniki delojemalcev). Kandidate za člana Državnega sveta, predstavnika GZS, predlagajo upravni odbori združenj in zbornic v okviru GZS, torej tudi v okviru EZS. Kandidat mora prihajati iz podjetja člana EZS/GZS in mora pisno soglašati s kandidaturo. Izmed predlaganih kandidatov Upravni odbor GZS s tajnim glasovanjem določi enega končnega kandidata GZS za člana Državnega sveta.

Predstavila se je Sekcija SVDEE

Podpredsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) Bojan Horvat je predstavil delo Sekcije SVDEE v letih 2021 in 2022. Sekcija se je ukvarjala s stanjem trga avtomatske rezerve za povrnitev frekvence (sekundarna regulacija frekvence), reševanjem problematike neodzivnosti in neustreznosti dobavitelja komponent za sončne elektrarne, kar je postal vseslovenski problem, s problematiko visokih cen elektrike za skupno rabo v večstanovanjskih zgradbah, s tolmačenjem pojma mali poslovni odjemalec, naslovila je pripombe na Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki je bil v javni obravnavi. Aktualne vsebine, ki jih bo sekcija obravnavala in reševala, pa so med drugim ogrevanje s toplotnimi črpalkami in upravičenost končnih kupcev do nižje cene (in dobaviteljev do odškodovanja pri nakupu energije), zakup obveznih skladiščnih kapacitet, problematika lokalnih plinskih komunal z vidika odhoda s trga, saj bo to bo zelo povečalo pritisk prihoda kupcev z zamejenimi cenami v bilančne skupine dobaviteljev v sekciji, neodzivnost določenih institucij, na katere naslavljajo vprašanja …

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****