UO EZS: Energetika je na prelomnici

20. 09. 2022

V torek, 20. septembra 2022, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Upravnemu odboru se je pridružil minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je poudaril, da Evropa še nikoli ni bila v tako nezavidljivi situaciji, kot je v tem trenutku, ko je celotna energetika na prelomnici. Vlada RS in pristojno ministrstvo po ministrovih besedah delata vse potrebno na področju zakonodaje, da bo država pripravljena na prihajajočo zimo. Dve krizni skupini za morebitne motnje pri oskrbi z električno energijo in zemeljskim plinom sta se doslej sestali večkrat. Zelo aktivna je Slovenija tudi na ravni EU, saj si prizadeva za dobro delovanje notranjega trga EU. Ta trg namreč Slovenija po besedah ministra še kako potrebuje zaradi potrebnega uvoza električne energije v času, ko je sama ne proizvede dovolj. Določene mehanizme na ravni EU v povezavi z energetsko draginjo in torej z namenom oblikovanja bolj vzdržnih cen energije naj bi sprejemali šefi držav in vlad v drugi polovici oktobra in kot pravi minister Kumer, bi jih Slovenija lahko v svojo zakonodajo predvidoma prenesla na začetku novembra. Po drugi strani pa na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo dolgoročni načrt za spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE), osredotočajo se na zakon o izgradnji infrastrukture za alternativna goriva ter na zakon o hitrejšem umeščanju OVE v prostor. Sistemska operaterja na področju električne energije, SODO in ELES, sta denimo obelodanila, da je na voljo več območij, kjer bi lahko brez ojačitve omrežja postavili za okoli 1700 MW velikih sončnih elektrarn (t. i. go-to areas). Hidroelektrarn, kjer so zahteve za umeščanje v prostor precej zahtevnejše in kompleksnejše, na ministrstvu niso zajeli v zakon. Razmišljajo namreč o posebni obravnavi, vendar še ne sedaj. 

Socialni dialog: Plače v elektrogospodarstvu za zdaj nespremenjene

Upravni odbor se je tudi posvetil predvsem socialnemu dialogu v povezavi s Kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije (KPES), in sicer v luči novih zahtev po dvigu plač. UO EZS izpostavlja, da je treba v tem trenutku pri morebitni spremembi tarifne priloge KPES upoštevati tako ekstremno zahtevno finančno situacijo v določenih energetskih družbah, kot tudi širši kontekst dogajanj v energetiki v letu 2022, posebej v pripravah na zimo, in sicer so to predvsem izredne energetske razmere v širši družbi ter tudi prizadevanja Vlade RS za obvladovanje inflacije. Člani UO EZS so bili enotni, da trenutne zahtevne okoliščine niso primeren trenutek za ponovni dvig plač po KPES.

Ustanovitev delovnih skupin EZS za pravna, finančna in komunikacijska vprašanja

Upravni odbor EZS se je odločil tudi, da predlaga vzpostavitev treh operativnih delovnih skupin EZS, in sicer na področjih prava, financ in komuniciranja z različnimi javnostmi. S 1. oktobrom 2022 se tako oblikujejo (1) delovna skupina EZS za pravna vprašanja, (2) delovna skupina za finančna vprašanja in (3) delovna skupina za komuniciranje. Namen je povezati energetske strokovnjake z različnimi specifičnimi znanji, ki bi lahko nudili podporo strokovni službi EZS pri pravnih, finančnih in komunikacijskih vprašanjih, prav tako pa bi poglobili sodelovanje med člani EZS pri specifičnih vprašanjih na omenjenih področjih. Usklajeno delovanje vseh treh skupin bi doprineslo še h kakovostnejšemu izvajanju nalog in aktivnosti zbornice.

Proces spreminjanja Statuta EZS

Upravni odbor je na seji podprl predlog vodstva EZS za začetek procesa spreminjanja Statuta EZS. Statut Energetske zbornice Slovenije (EZS) je bil sprejet na ustanovni skupščini EZS 15. junija 2007. Od takrat ni bil spremenjen. Sedaj, po 15 letih, se ugotavlja, da je zastarel in potrebuje posodobitev. Predlagane spremembe bo strokovna služba EZS posredovala vsem članom zbornice in ko bo doseženo soglasje o potrebnih dopolnitvah in spremembah, bo o prenovljenem statutu glasovala Skupščina EZS.

Izvolitev predstavnikov GZS/EZS v volilno telo za izvolitev članov Državnega sveta

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil s procesom izvolitve predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v volilno telo za izvolitev članov Državnega sveta – predstavnikov delodajalcev. UO EZS potrjuje, da se za elektorja za volitve predstavnika delodajalcev iz EZS imenuje Ljuba Germiča. Letos bodo namreč potekale volitve v Državni svet (DS). V nasprotju z Državnim zborom se Državni svet voli posredno. Volilno pravico imajo samo tisti, ki so člani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu. Člani Državnega sveta so voljeni za pet let. Izmed 40 državnih svetnikov so 4 predstavniki delodajalcev (in tudi 4 predstavniki delojemalcev). Kandidate za člana Državnega sveta, predstavnika GZS, predlagajo upravni odbori združenj in zbornic v okviru GZS, torej tudi v okviru EZS. Kandidat mora prihajati iz podjetja člana EZS/GZS in mora pisno soglašati s kandidaturo. Izmed predlaganih kandidatov Upravni odbor GZS s tajnim glasovanjem določi enega končnega kandidata GZS za člana Državnega sveta.

Predstavila se je Sekcija SVDEE

Podpredsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) Bojan Horvat je predstavil delo Sekcije SVDEE v letih 2021 in 2022. Sekcija se je ukvarjala s stanjem trga avtomatske rezerve za povrnitev frekvence (sekundarna regulacija frekvence), reševanjem problematike neodzivnosti in neustreznosti dobavitelja komponent za sončne elektrarne, kar je postal vseslovenski problem, s problematiko visokih cen elektrike za skupno rabo v večstanovanjskih zgradbah, s tolmačenjem pojma mali poslovni odjemalec, naslovila je pripombe na Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki je bil v javni obravnavi. Aktualne vsebine, ki jih bo sekcija obravnavala in reševala, pa so med drugim ogrevanje s toplotnimi črpalkami in upravičenost končnih kupcev do nižje cene (in dobaviteljev do odškodovanja pri nakupu energije), zakup obveznih skladiščnih kapacitet, problematika lokalnih plinskih komunal z vidika odhoda s trga, saj bo to bo zelo povečalo pritisk prihoda kupcev z zamejenimi cenami v bilančne skupine dobaviteljev v sekciji, neodzivnost določenih institucij, na katere naslavljajo vprašanja …