Za skoraj 4 mrd EUR načrtovanih zelenih energetskih naložb

15. 01. 2021

Slovenska energetska podjetja, ki so člani Energetske zbornice Slovenije (EZS), v finančni perspektivi 2021-2027 načrtujejo različne zelene energetske naložbe v vrednosti vsaj 3,98 mrd EUR. Od tega družbe s sedežem v Zahodni Sloveniji načrtujejo za skoraj dve milijardi in pol evrov naložb (2,41 mrd EUR), družbe v Vzhodni Sloveniji pa za milijardo in pol evrov (1,57 mrd EUR).

Od skoraj 4 mrd EUR je za 1,56 mrd EUR projektov, ki jih družbe štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 870 mio EUR, v Zahodni Sloveniji pa za 690 mio EUR, kaže analiza EZS.

Prvi zbrani podatki oktober 2020 in dopolnjena analiza januar 2021

Člane EZS smo septembra 2020 pozvali, naj nam posredujejo podatke, na katerih področjih pripravljajo projekte energetskega prehoda in v kolikšnem obsegu. Oktobra 2020 smo obelodanili prve zbrane podatke in o tem obvestili Vlado RS, Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Vlada RS je 6. oktobra 2020 dopis odstopila v reševanje SVRK, o njem pa je dodatno obvestila še Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Ministrstvo za javno upravo (MJU).

Do konca leta 2020 se je na poziv EZS odzvalo še nekaj članic zbornice, skupaj 27 energetskih družb, med njimi vse najpomembnejše v državi (družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, vse elektro distribucije, operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, trgovci z energijo, komunalna podjetja in neprofitni zavod). Rezultati kažejo naslednje:

Skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-2027	3,98 mrd EUR
Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024	1,56 mrd EUR

V ospredju krepitev zelene EU …

Analizirali smo tudi področja bodočih vlaganj v energetiki. Podjetja so lahko izbrala več področij energetskega prehoda, v katera bodo predvidoma vlagala. Rezultati so naslednji:

V ospredju je Krepitev zelene EU, saj kar 70 % podjetij načrtuje takšna vlaganja, ki jih lahko opredelimo kot okoljsko oziroma podnebno prijazna.
Vlaganja v Nove tehnologije načrtuje več kot polovica vprašanih (56 %).
Polovica podjetij (48 %) bo investirala v Digitalno transformacijo.
Različne Pilotne projekte načrtuje prav tako skoraj polovica družb (44 %).
Nove produkte/poslovne modele napoveduje 41 % družb.
Deseterica družb (37 %) bo vlagala v področja, ki bodo prinesla Nova delovna mesta.
Dobra petina (22 %) načrtuje projekte v okviru Zaveze za krožno gospodarstvo.
Drugo (11 %): bolj robustno elektro energetsko omrežje, podaljšanje življenjske dobe NEK, vlaganje v zanesljivost proizvodnje …

… ter OVE in pametna omrežja

Še bolj konkretno je analiza pokazala, da 70 % družb pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE), 60 % pa na področju pametnih omrežij.

Več kot polovica (56 %) bo vlagala v zniževanje toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij). Skoraj polovica (44 %) načrtuje investicije na področju učinkovite rabe energije (URE) ter na področju električne mobilnosti. Nekaj podjetij (22 %) načrtuje tudi naložbe v pametne skupnosti.

Ker bo Slovenija imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej – do leta 2027 več kot 10 milijard evrov, v EZS poudarjamo, da je pomembno, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.

K naboru projektov želimo prispevati tudi v EZS, kajti projekti slovenske energetike vsekakor spadajo med upravičene projekte zelenega prehoda, ki je eno izmed prioritet finančnega obdobja 2021-2027. Še posebej bo pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let. O analizi so obveščeni Vlada RS in vsi pristojni organi, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027.

*****

Skupina za energetski prehod in evropska sredstva

V EZS smo vzpostavili posebno skupino, ki se povezuje s pristojnimi institucijami za črpanje evropskih sredstev. Namen je informiranje – o programih in razpisih, ki bodo zadevali slovenske energetske družbe. Želimo povezati ključne ljudi iz energetskih družb – tudi takšnih, ki že imajo izkušnje s črpanjem evropskih sredstev – s ključnimi institucijami / pristojnimi organi, ki boste v obdobju 2021-2027 skrbeli za porabo evropskega denarja.

Skupina za energetski prehod in evropska sredstva pri EZS je 15. januarja 2021 začela z delom. Na prvi seji se je najprej seznanila z omenjeno analizo EZS, nato pa sta mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ter Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI), predstavila načrte pristojnih institucij za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021-2027 s poudarkom na prioriteti TRAJNOSTNI IN ZELENI PREHOD.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****