Slovenska energetska podjetja, ki so člani Energetske zbornice Slovenije (EZS), v finančni perspektivi 2021-2027 načrtujejo različne zelene energetske naložbe v vrednosti vsaj 3,98 mrd EUR. Od tega družbe s sedežem v Zahodni Sloveniji načrtujejo za skoraj dve milijardi in pol evrov naložb (2,41 mrd EUR), družbe v Vzhodni Sloveniji pa za milijardo in pol evrov (1,57 mrd EUR).
Od skoraj 4 mrd EUR je za 1,56 mrd EUR projektov, ki jih družbe štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 870 mio EUR, v Zahodni Sloveniji pa za 690 mio EUR, kaže analiza EZS.
Prvi zbrani podatki oktober 2020 in dopolnjena analiza januar 2021
Člane EZS smo septembra 2020 pozvali, naj nam posredujejo podatke, na katerih področjih pripravljajo projekte energetskega prehoda in v kolikšnem obsegu. Oktobra 2020 smo obelodanili prve zbrane podatke in o tem obvestili Vlado RS, Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Vlada RS je 6. oktobra 2020 dopis odstopila v reševanje SVRK, o njem pa je dodatno obvestila še Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Ministrstvo za javno upravo (MJU).
Do konca leta 2020 se je na poziv EZS odzvalo še nekaj članic zbornice, skupaj 27 energetskih družb, med njimi vse najpomembnejše v državi (družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, vse elektro distribucije, operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, trgovci z energijo, komunalna podjetja in neprofitni zavod). Rezultati kažejo naslednje:
| Skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-2027 | 3,98 mrd EUR |
| Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024 | 1,56 mrd EUR |
V ospredju krepitev zelene EU …
Analizirali smo tudi področja bodočih vlaganj v energetiki. Podjetja so lahko izbrala več področij energetskega prehoda, v katera bodo predvidoma vlagala. Rezultati so naslednji:
- V ospredju je Krepitev zelene EU, saj kar 70 % podjetij načrtuje takšna vlaganja, ki jih lahko opredelimo kot okoljsko oziroma podnebno prijazna.
- Vlaganja v Nove tehnologije načrtuje več kot polovica vprašanih (56 %).
- Polovica podjetij (48 %) bo investirala v Digitalno transformacijo.
- Različne Pilotne projekte načrtuje prav tako skoraj polovica družb (44 %).
- Nove produkte/poslovne modele napoveduje 41 % družb.
- Deseterica družb (37 %) bo vlagala v področja, ki bodo prinesla Nova delovna mesta.
- Dobra petina (22 %) načrtuje projekte v okviru Zaveze za krožno gospodarstvo.
- Drugo (11 %): bolj robustno elektro energetsko omrežje, podaljšanje življenjske dobe NEK, vlaganje v zanesljivost proizvodnje …
… ter OVE in pametna omrežja
Še bolj konkretno je analiza pokazala, da 70 % družb pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE), 60 % pa na področju pametnih omrežij.
Več kot polovica (56 %) bo vlagala v zniževanje toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij). Skoraj polovica (44 %) načrtuje investicije na področju učinkovite rabe energije (URE) ter na področju električne mobilnosti. Nekaj podjetij (22 %) načrtuje tudi naložbe v pametne skupnosti.
Ker bo Slovenija imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej – do leta 2027 več kot 10 milijard evrov, v EZS poudarjamo, da je pomembno, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.
K naboru projektov želimo prispevati tudi v EZS, kajti projekti slovenske energetike vsekakor spadajo med upravičene projekte zelenega prehoda, ki je eno izmed prioritet finančnega obdobja 2021-2027. Še posebej bo pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let. O analizi so obveščeni Vlada RS in vsi pristojni organi, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027.
*****
Skupina za energetski prehod in evropska sredstva
V EZS smo vzpostavili posebno skupino, ki se povezuje s pristojnimi institucijami za črpanje evropskih sredstev. Namen je informiranje – o programih in razpisih, ki bodo zadevali slovenske energetske družbe. Želimo povezati ključne ljudi iz energetskih družb – tudi takšnih, ki že imajo izkušnje s črpanjem evropskih sredstev – s ključnimi institucijami / pristojnimi organi, ki boste v obdobju 2021-2027 skrbeli za porabo evropskega denarja.
Skupina za energetski prehod in evropska sredstva pri EZS je 15. januarja 2021 začela z delom. Na prvi seji se je najprej seznanila z omenjeno analizo EZS, nato pa sta mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ter Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI), predstavila načrte pristojnih institucij za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021-2027 s poudarkom na prioriteti TRAJNOSTNI IN ZELENI PREHOD.
