Zeleni energetski projekti v Sloveniji so pripravljeni!

19. 11. 2020

V četrtek, 19. novembra 2020, je virtualno zasedal upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Na dnevnem redu je bilo več pomembnih točk:

  • Analiza energetike za leto 2019 in razprava s pogledom na leto 2020 z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blažem Košorokom ter Žigom Škerjancem, strokovnim direktorjem OE energetika iz Slovenskega državnega holdinga (SDH),
  • »Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027,
  • Nova celostna grafična podoba EZS.

Analiza energetike za leto 2019 in razprava s pogledom na leto 2020

UO je obravnaval analizo energetike za leto 2019 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Analiza je pokazala, da je stanje v slovenski energetiki zelo dobro, številni kazalci (EBITDA, dodana vrednost v panogi in dodana vrednost na zaposlenega, donosnost kapitala, število zaposlenih) imajo višje vrednosti kot leta 2018.

V dejavnosti energetike je bilo lani ustvarjene 789,1 mio EUR EBITDA, kar pomeni novo najvišjo vrednost (64 mio EUR oz. 8,8 % višja), na kar je vplivala višja dodana vrednost (+89 mio EUR, +7,4 %) in zmernejša rast stroškov dela (4,3 %). EBITDA marža, ki je bila v 2018 najnižja v zadnjih 10-ih letih (5,4 %), je v 2019 porasla na 6 %, vendar rast pretežno odraža sprememba računovodske pripoznane trošarine na energente pri največjem trgovcu z gorivi. Poslovni izid je bil boljši za 13,8 % oz. za 44 mio EUR. Finančni izid je bil višji za 43 % oziroma se je izboljšal za 20 mio EUR. Neto dobička je bilo 276,2 mio EUR oziroma za 55,4 mio EUR (25,1 %) več kot v predhodnem letu. Donosnost kapitala se je povečala na 4,3 % (3,5 % v 2018). Na znižanje dobička je imela ključen vpliv manjša izguba v družbi TEŠ. Likvidnost je ostala visoka (kratkoročni koeficient pri 1,3), medtem ko se je relativna zadolženost v 2019 znižala na najnižjo vrednost po 2012.

Delež investicij v opredmetena osnovna sredstva je v 2019 porastel na 4,6 % prodaje (3,6 % v 2018) oz. za 114 mio EUR. Letna rednost teh investicij je znašala 601,5 mio EUR in je glede na predhodno leto porasla za 23,4 %, pri čemer je v tej vrednosti upoštevana tudi kapitalizirana vrednost objektov in strojev, ki so bili prej predmet lizinga, od 2019 pa so bili ponovno umeščeni v bilanco družb. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v energetiki je znašala 2.576 EUR in je bila medletno višja za 3,6 %.

Predsednik EZS Marjan Eberlinc je v razpravi poudaril: »Energetika v Sloveniji se lahko za leto 2019 pohvali s številnimi boljšimi kazalniki kot v letu 2018, s čimer smo lahko zadovoljni. Več kot 600 mio EUR naložb pomeni, da se sredstva namenjajo za razvoj, kar bo ključno tudi za naprej. Epidemija je namreč prizadela ves svet, Slovenija ni nobena izjema. Lahko pa smo zadovoljni, da sektor dobro deluje tudi v času epidemije koronavirusa. Slovenska energetika je zanesljiva, odgovorna, dejavna, obratuje brez resnih motenj, ob tem pa postaja vse bolj zelena.«

Eberlinc dodaja, da bo tudi v prihodnje bistveno, da se vlaganja nadaljujejo. Slovenska energetska podjetja imajo pripravljene številne projekte v luči zelenega energetskega prehoda in pomembno je, da se za napredne pametne projekte zagotovi dovolj evropskih sredstev. Članice EZS – torej največje slovenske energetske družbe – imajo za vsaj 2,5 mrd EUR pripravljenih oziroma načrtovanih projektov na področjih, kot so krepitev zelene EU, nove tehnologije, nova delovna mesta, digitalna transformacija, pilotni projekti, novi produkti / poslovni modeli, krožno gospodarstvo. Največ projektov, ki jih pripravljajo družbe, je povezanih z obnovljivimi viri energije (OVE), zniževanjem toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij), pametnimi omrežji, električno mobilnostjo in učinkovito rabo energije (URE).

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blaž Košorok: »Slovenska energetika je robustna, odporna na dogajanja tudi v povezavi s pandemijo. Vsa podjetja so pristopila k ukrepom varnega in zanesljivega upravljanja s kritično infrastrukturo tako pri električni energiji kot pri zemeljskemu plinu. Potrebna pozornost se namenja tudi zdravju osebja. Veseli me tudi, da ima slovenska energetika pripravljene zelene projekte, o čemer je na začetku oktobra Vladi RS in drugim pristojnim poročala EZS.« Košorok je napovedal, da bo energetski trg na podlagi zakonodaje EU reguliran preko več zakonodajnih aktov, ki se bodo sprejemali v prihodnjih letih. Sedaj se sprejema zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pripravljen je tudi zakon o Skladu NEK, prestrukturirana bo tudi Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO). V naslednjem letu se načrtuje zakon o oskrbi z zemeljskim plinom, prav tako bo prihodnje leto prineslo Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij.

Žiga Škerjanec, strokovni direktor OE energetika, Slovenski državni holding (SDH): »Steber energetike je bil zaradi pandemije letos sicer relativno najmanj prizadet, vendar bodo učinki krize dolgotrajni. V SDH bomo v letu 2021 na področju energetike največjo pozornost namenili podpori aktivnostim družb z nadaljnjim spodbujanjem zagotavljanja večje energetske samozadostnosti Republike Slovenije ter pri investicijskih projektih. Ti projekti morajo biti ekonomsko upravičeni in v skladu s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN), pri čemer je zanje treba počrpati čim več različnih evropskih sredstev, ki so na voljo. SDH si bo prizadeval za povečanje kibernetske varnosti v družbah na način, da jih bo v okviru svoje upravljavske in usklajevalne vloge spodbujal pri vzpostavitvi skupnega varnostno operativnega centra.«

»Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027

Upravni odbor se je seznanil z dopisom EZS Vladi RS, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), v katerem je EZS predstavila zeleni energetske projekte v finančni perspektivi 2021-2027 ter analizo EZS Zeleni energetski projekti 2021-2027. Vlado RS in druge pristojne organe, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027, je EZS pozvala, naj upoštevajo tudi načrtovane energetske projekte v luči preboja v zeleno, digitalno in odporno družbo in gospodarstvo.

Slovenija bo imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej – do leta 2027 več kot 10 milijard evrov. Pomembno je, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo. K naboru projektov želimo prispevati tudi v EZS, kajti projekti slovenske energetike vsekakor spadajo med upravičene projekte zelenega prehoda, ki je eno izmed prioritet finančnega obdobja 2021-2027. Še posebej bo pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let.

EZS je člane UO seznanila tudi z analizo, ki jo je izvedla med svojimi članicami. Na osnovi vrnjenih vprašalnikov 18 družb, med njimi največjih slovenskih energetskih podjetij (operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, trgovci z energijo, komunalno podjetje in neprofitni zavod) je analiza pokazala naslednje:

Skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-20272494,28 mio EUR  
Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024937,52 mio EUR  

EZS poudarja, da načrtujejo slovenska energetska podjetja – članice EZS več različnih »zelenih« naložb v vrednosti vsaj 2,5 mrd EUR. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 1437,2 mio EUR (skoraj milijarda in pol), v Zahodni Sloveniji pa za dobro milijardo evrov (1057,08 mio EUR). Od tega je za skoraj 1 mrd EUR projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 637 mio EUR, v Zahodni Sloveniji pa za 300,52 mio EUR.

Na zasedanju UO so člani poudarili, da se EZS zaveda izrednega pomena zelenega energetskega prehoda – energetski prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je namreč izjemen izziv in hkrati priložnost za energetiko, gospodarstvo ter vse državljane.

VEČ podatkov iz analize najdete na povezavi: https://ezs.si/zeleni-energetski-projekti-v-financni-perspektivi-2021-2027/

Nova celostna grafična podoba EZS

Energetska zbornica Slovenije (EZS) ima novo celostno grafično podobo (CGP).

Prenovljena je spletna stran – https://ezs.si/, kjer se lahko vsi zainteresirani, seveda vabljeni energetiki in novinarji, naročijo na novice EZS. Vljudno vas tudi vabimo, da sledite objavam EZS tako na spletu kot na omrežjih LinkedIN (https://www.linkedin.com/company/energetska-zbornica-slovenije-ezs/) in Twitter (https://twitter.com/ZbornicaEZS).

Več o EZS: https://ezs.si/

Kontakt: ezs@ezs.si

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

Vse novice
toggle icon