V četrtek, 19. novembra 2020, je virtualno zasedal upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Na dnevnem redu je bilo več pomembnih točk:
- Analiza energetike za leto 2019 in razprava s pogledom na leto 2020 z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blažem Košorokom ter Žigom Škerjancem, strokovnim direktorjem OE energetika iz Slovenskega državnega holdinga (SDH),
- »Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027,
- Nova celostna grafična podoba EZS.
Analiza energetike za leto 2019 in razprava s pogledom na leto 2020
UO je obravnaval analizo energetike za leto 2019 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Analiza je pokazala, da je stanje v slovenski energetiki zelo dobro, številni kazalci (EBITDA, dodana vrednost v panogi in dodana vrednost na zaposlenega, donosnost kapitala, število zaposlenih) imajo višje vrednosti kot leta 2018.
V dejavnosti energetike je bilo lani ustvarjene 789,1 mio EUR EBITDA, kar pomeni novo najvišjo vrednost (64 mio EUR oz. 8,8 % višja), na kar je vplivala višja dodana vrednost (+89 mio EUR, +7,4 %) in zmernejša rast stroškov dela (4,3 %). EBITDA marža, ki je bila v 2018 najnižja v zadnjih 10-ih letih (5,4 %), je v 2019 porasla na 6 %, vendar rast pretežno odraža sprememba računovodske pripoznane trošarine na energente pri največjem trgovcu z gorivi. Poslovni izid je bil boljši za 13,8 % oz. za 44 mio EUR. Finančni izid je bil višji za 43 % oziroma se je izboljšal za 20 mio EUR. Neto dobička je bilo 276,2 mio EUR oziroma za 55,4 mio EUR (25,1 %) več kot v predhodnem letu. Donosnost kapitala se je povečala na 4,3 % (3,5 % v 2018). Na znižanje dobička je imela ključen vpliv manjša izguba v družbi TEŠ. Likvidnost je ostala visoka (kratkoročni koeficient pri 1,3), medtem ko se je relativna zadolženost v 2019 znižala na najnižjo vrednost po 2012.
Delež investicij v opredmetena osnovna sredstva je v 2019 porastel na 4,6 % prodaje (3,6 % v 2018) oz. za 114 mio EUR. Letna rednost teh investicij je znašala 601,5 mio EUR in je glede na predhodno leto porasla za 23,4 %, pri čemer je v tej vrednosti upoštevana tudi kapitalizirana vrednost objektov in strojev, ki so bili prej predmet lizinga, od 2019 pa so bili ponovno umeščeni v bilanco družb. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v energetiki je znašala 2.576 EUR in je bila medletno višja za 3,6 %.
Predsednik EZS Marjan Eberlinc je v razpravi poudaril: »Energetika v Sloveniji se lahko za leto 2019 pohvali s številnimi boljšimi kazalniki kot v letu 2018, s čimer smo lahko zadovoljni. Več kot 600 mio EUR naložb pomeni, da se sredstva namenjajo za razvoj, kar bo ključno tudi za naprej. Epidemija je namreč prizadela ves svet, Slovenija ni nobena izjema. Lahko pa smo zadovoljni, da sektor dobro deluje tudi v času epidemije koronavirusa. Slovenska energetika je zanesljiva, odgovorna, dejavna, obratuje brez resnih motenj, ob tem pa postaja vse bolj zelena.«
Eberlinc dodaja, da bo tudi v prihodnje bistveno, da se vlaganja nadaljujejo. Slovenska energetska podjetja imajo pripravljene številne projekte v luči zelenega energetskega prehoda in pomembno je, da se za napredne pametne projekte zagotovi dovolj evropskih sredstev. Članice EZS – torej največje slovenske energetske družbe – imajo za vsaj 2,5 mrd EUR pripravljenih oziroma načrtovanih projektov na področjih, kot so krepitev zelene EU, nove tehnologije, nova delovna mesta, digitalna transformacija, pilotni projekti, novi produkti / poslovni modeli, krožno gospodarstvo. Največ projektov, ki jih pripravljajo družbe, je povezanih z obnovljivimi viri energije (OVE), zniževanjem toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij), pametnimi omrežji, električno mobilnostjo in učinkovito rabo energije (URE).
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blaž Košorok: »Slovenska energetika je robustna, odporna na dogajanja tudi v povezavi s pandemijo. Vsa podjetja so pristopila k ukrepom varnega in zanesljivega upravljanja s kritično infrastrukturo tako pri električni energiji kot pri zemeljskemu plinu. Potrebna pozornost se namenja tudi zdravju osebja. Veseli me tudi, da ima slovenska energetika pripravljene zelene projekte, o čemer je na začetku oktobra Vladi RS in drugim pristojnim poročala EZS.« Košorok je napovedal, da bo energetski trg na podlagi zakonodaje EU reguliran preko več zakonodajnih aktov, ki se bodo sprejemali v prihodnjih letih. Sedaj se sprejema zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pripravljen je tudi zakon o Skladu NEK, prestrukturirana bo tudi Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO). V naslednjem letu se načrtuje zakon o oskrbi z zemeljskim plinom, prav tako bo prihodnje leto prineslo Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij.
Žiga Škerjanec, strokovni direktor OE energetika, Slovenski državni holding (SDH): »Steber energetike je bil zaradi pandemije letos sicer relativno najmanj prizadet, vendar bodo učinki krize dolgotrajni. V SDH bomo v letu 2021 na področju energetike največjo pozornost namenili podpori aktivnostim družb z nadaljnjim spodbujanjem zagotavljanja večje energetske samozadostnosti Republike Slovenije ter pri investicijskih projektih. Ti projekti morajo biti ekonomsko upravičeni in v skladu s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN), pri čemer je zanje treba počrpati čim več različnih evropskih sredstev, ki so na voljo. SDH si bo prizadeval za povečanje kibernetske varnosti v družbah na način, da jih bo v okviru svoje upravljavske in usklajevalne vloge spodbujal pri vzpostavitvi skupnega varnostno operativnega centra.«
»Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027
Upravni odbor se je seznanil z dopisom EZS Vladi RS, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), v katerem je EZS predstavila zeleni energetske projekte v finančni perspektivi 2021-2027 ter analizo EZS Zeleni energetski projekti 2021-2027. Vlado RS in druge pristojne organe, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027, je EZS pozvala, naj upoštevajo tudi načrtovane energetske projekte v luči preboja v zeleno, digitalno in odporno družbo in gospodarstvo.
Slovenija bo imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej – do leta 2027 več kot 10 milijard evrov. Pomembno je, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo. K naboru projektov želimo prispevati tudi v EZS, kajti projekti slovenske energetike vsekakor spadajo med upravičene projekte zelenega prehoda, ki je eno izmed prioritet finančnega obdobja 2021-2027. Še posebej bo pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let.
EZS je člane UO seznanila tudi z analizo, ki jo je izvedla med svojimi članicami. Na osnovi vrnjenih vprašalnikov 18 družb, med njimi največjih slovenskih energetskih podjetij (operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, trgovci z energijo, komunalno podjetje in neprofitni zavod) je analiza pokazala naslednje:
| Skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-2027 | 2494,28 mio EUR |
| Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024 | 937,52 mio EUR |
EZS poudarja, da načrtujejo slovenska energetska podjetja – članice EZS več različnih »zelenih« naložb v vrednosti vsaj 2,5 mrd EUR. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 1437,2 mio EUR (skoraj milijarda in pol), v Zahodni Sloveniji pa za dobro milijardo evrov (1057,08 mio EUR). Od tega je za skoraj 1 mrd EUR projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 637 mio EUR, v Zahodni Sloveniji pa za 300,52 mio EUR.
Na zasedanju UO so člani poudarili, da se EZS zaveda izrednega pomena zelenega energetskega prehoda – energetski prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je namreč izjemen izziv in hkrati priložnost za energetiko, gospodarstvo ter vse državljane.
VEČ podatkov iz analize najdete na povezavi: https://ezs.si/zeleni-energetski-projekti-v-financni-perspektivi-2021-2027/
Nova celostna grafična podoba EZS
Energetska zbornica Slovenije (EZS) ima novo celostno grafično podobo (CGP).
Prenovljena je spletna stran – https://ezs.si/, kjer se lahko vsi zainteresirani, seveda vabljeni energetiki in novinarji, naročijo na novice EZS. Vljudno vas tudi vabimo, da sledite objavam EZS tako na spletu kot na omrežjih LinkedIN (https://www.linkedin.com/company/energetska-zbornica-slovenije-ezs/) in Twitter (https://twitter.com/ZbornicaEZS).
Več o EZS: https://ezs.si/
Kontakt: ezs@ezs.si