V petek, 22. julija, je potekala izredna seja Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Članom UO GZS so se na seji pridružili nekateri člani Energetske zbornice Slovenije (EZS), da so podali najnovejše informacije s plinskih trgov, pojasnili določene zakonitosti delovanja trga elektro energetskega sistema ter tudi podali nekaj informacij o cenah ter zakupih energentov s strani industrije.
Po besedah Danijela Levičarja, predsednika Strateškega sveta GZS za energetski prehod, podpredsednika GZS in poslovnega direktorja GEN, sicer pa vodjo Sekcije Eurelectric pri EZS, je zanesljivost oskrbe z električno energijo pogojena z delovanjem treh stebrov – proizvodnjo, omrežji in trgi. V EU imamo enoten trg, katerega del je tudi Slovenija, pri čemer je slovenski trg pomemben predvsem s stališča prenosa električne energije. Naša država je sicer pri električni energiji v 10 do 20 odstotkih uvozno odvisna. Zaradi slabe hidrologije je ta odvisnost danes celo nekoliko večja. Pojasnil je, da danes visoka cena zemeljskega plina v plinskih elektrarnah določa tržno ceno električne energije. Zaradi suše in tekoče zagotavljanje zadostnih količin morajo tudi proizvajalci električne energije kupovati drago električno energijo, ki je izjemno visoka (400 evrov/Mwh). »Energetski trgi delujejo v normalnih razmerah. Danes pa nismo v normalnih razmerah. Nizka cena električne energije v zadnjih 20 letih je tudi posledica izkrivljenega trga. Danes je očitno, da trg ni zaščitil odjemalcev in je potreben prenove,« je sklenil.
Predsednik EZS Marjan Eberlinc, sicer član UO GZS, je poudaril, da ob visoki, okoli 80-90-odstotni napolnjenosti plinskih skladišč pred sezono 2022/2023, ob povečanem sodelovanju držav članic EU in povečani zmogljivosti povezav v smeri iz zahoda na vzhod, ob dodatni zmogljivosti bodisi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) bodisi drugih virov in ob primernem odzivu, kot ga predlaga Bruselj (za 15 % nižje povpraševanje), v primeru prekinitve ruskih dobav ne bodo potrebne dodatne omejitve povpraševanja v plinskem letu 2022/2023. »Obenem bo doseženo boljše izhodiščno stanje skladišč za naslednje plinsko leto 2023/2024,« ocenjuje Eberlinc.
Glavna direktorica Geoplina Vanja Lombar je izpostavila, da kljub delnim redukcijam dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije, ki so posledica vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1, Geoplin svojim odjemalcem zagotavlja nemoteno dobavo zemeljskega plina iz razpršenih dobavnih virov in poti ter posledično omogoča njihovo kontinuirano poslovanje. Ruski plin v Slovenijo v glavni meri priteka po drugih poteh in ni neposredno odvisen od plinovoda Severni tok 1, kar pomeni, da zaustavitev pretoka po tem plinovodu sama po sebi tako ne bi pomenila ustavitve dobav v Slovenijo. »Poudarjamo, da na podlagi poročil z evropskih trgov zemeljskega plina lahko predvidevamo, da bomo v družbi Geoplin z današnjega gledišča lahko zagotavljali potrebne količine za nemoteno dobavo zemeljskega plina našim odjemalcem tudi v prihodnje.« Ob tem pospešeno izvajajo aktivnosti v povezavi z nadaljnjo diverzifikacijo nabavnih virov. Če bi prišlo do nadaljnjih motenj v oskrbi, povzročenih z ruske strani, bodo izpade količin v danih razmerah še naprej ustrezno nadomeščali. »Vse z namenom, da našim odjemalcem zagotovimo nemoteno dobavo zemeljskega plina in posledično omogočimo njihovo nemoteno obratovanje. V primeru kakršne koli zaostritve razmer bomo naše kupce o tem pravočasno obvestili,« pravi Lombarjeva. Ob tem velja izpostaviti še, da se kljub redukcijam evropska skladišča polnijo, tudi cene zemeljskega plina so v zadnjih dneh malenkost padle.
Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS mag. Sebastijan Roudi, sicer direktor ECE, je povedal, da industrija upa na pomoč države, kar pa obenem pomeni, da podjetja ne zakupujejo energije. Tako je lani ob tem času električno energijo za naslednje leto zakupilo 40 % večjih odjemalcev, letos zgolj 28 %. Obenem se dobavitelji soočajo z izjemno visoko porabo, kljub temu, da so podjetja trdila, da tako visokih cen ne bodo prenesla. Svetuje, da se podjetja ne odločajo za dolgoročne zakupe po fiksnih cenah.
Na seji je bil prisoten tudi minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je dejal, da nevarnosti, da bi zmanjkalo plina, ni, da pa se je treba pripraviti na najhujše. Država po njegovih besedah za gospodarstvo pripravlja ciljne ukrepe. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu mag. Dejan Židan pa je povedal, da pripravljajo razpise za gospodarstvo v skupini vrednosti 130 mio EUR.
Več v sporočilu za javnost na spletni strani GZS: https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleID/83850/energetska-kriza-industrija-je-eden-kljucnih-stebrov-za-delovanje-drzave-zato-se-ne-sme-ustaviti
*****
Dan pred omenjeno sejo – v četrtek, 21. julija – je zasedala Vlada RS. Sprejela je dodatne odločitve v zvezi s pripravljenostjo na tveganja pri morebitnih motnjah z oskrbo električne energije in zemeljskega plina.
“Vlada se zaveda neobičajnih razmer na energetskih trgih, ki so posledica oživitve gospodarstev, zmanjšane dodatne oskrbe Evrope s plinom, manjše lastne proizvodnje in nerezerviranih dodatnih količin plina iz Rusije, ter manjše proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov kot običajno.
Z namenom pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, je vlada pozivala Plinovode in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja.
V luči morebitne potrebe po blažitvi učinkov regulacije cen je vlada obenem družbi Eles in Plinovodi pozvala, da pripravita analizo o možnem mehanizmu ugotavljanja upravičenosti do nadomestila podjetjem, ki bi jim lahko ukrep začasne kontrole cen električne energije in zemeljskega plina povzročil občutno škodo.
Vlada ob tem poziva podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora. Minister, pristojen za energijo, bo do 25. avgusta 2022 pripravil zakonodajne predloge, ki so potrebni za obvladovanje kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto.”
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo (povezava na vladno sporočilo za javnost)