Ocena leta 2019 in napoved za 2020

»Slovenija mora postati gospodarsko uspešna nizkoogljična družba«
22. novembra, 2019
Intervju: Za začrtanje nizkoogljične energetske poti potrebujemo kompromis
13. januarja, 2020

Ocena leta 2019 in napoved za 2020

Splošna ocena o delovanju energetike v letu 2019 je več kot dobra, saj je celoten elektroenergetski in plinski sistem deloval brez motenj in je zagotavljal varno, zanesljivo in cenovno konkurenčno energijo vsem v Sloveniji. Energetska zbornica Slovenija (EZS) s svojimi člani – proizvajalci in distributerji energije, operaterji na trgu plina in elektrike, akademskimi institucijami ter tudi malimi in srednjimi podjetji (MSP) – si bo prizadevala, da bo energetska oskrba Slovenije še naprej tako dobra, kot je bila do sedaj.

Na EZS smo veseli, da so voditelji EU sredi decembra letos uspeli doseči Evropski zeleni dogovor, s čimer si je EU zadala cilj postati prva podnebno nevtralna celina do leta 2050. Tudi Slovenija si želi postati ogljično nevtralna do leta 2050, ampak za to potrebujemo konkretne strategije in ukrepe, brez investicij ne bo šlo. Na EZS zato pozdravljamo prizadevanja vlade in posameznih resorjev glede priprave celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, s čimer se je na začetku novembra seznanila vlada.

Pozdravljamo tudi prizadevanja, ki so bila leta 2019 (in bodo še naprej v letu 2020) namenjena pripravi ključnega strateškega energetskega dokumenta na ravni države, to je Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). O tem smo s člani upravnega odbora in tudi mediji razpravljali sredi oktobra (VEČ), novembra pa smo opravili razpravo o poslovanju energetike v letu 2018 (VEČ). Četudi smo zadovoljni s stanjem v energetiki, pa lahko pritrdimo omenjeni Analizi, ki je pokazala tudi na nekaj izzivov.

Podnebne spremembe in trajnostne energetske rešitve

Eden ključnih izzivov energetike povsod po svetu, ne le v Sloveniji, so v današnjem času nedvomno izpusti toplogrednih plinov. Na eni strani realnost izpustov, ki vplivajo na podnebne spremembe, po drugi strani postavljeni cilji za njihovo omejevanje. Izzivi so seveda povsod, denimo 850 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do električne energije, a po drugi strani vse večja blaginja – sploh v Aziji – s seboj prinaša rastoče povpraševanje po energiji. Kar pomeni, da bo treba ob vse večjih energetskih potrebah hkrati zniževati izpuste.

V EZS poudarjamo, da je treba spodbujati takšne trajnostne energetske rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da Slovenija postane gospodarsko uspešna nizkoogljična družba. Zanamcem je treba pustiti takšno energetiko – oziroma takšno oskrbo z energijo – ki bo enako kakovostna, kot je dandanes. To pa seveda pomeni, da morajo pri snovanju pametnega prehoda v bolj zeleno družbo stopiti skupaj vsi deležniki – tako energetska podjetja, kot tudi vlada (oziroma vlade) in celotna civilna družba.

Prav prihodnje leto je leto 2020, ko bodo države članice EU, med njimi Slovenija, na preizkušnji, ali bodo dosegle svoje cilje tako glede obnovljivih virov kot tudi energetske učinkovitosti. Evropska komisija je v Četrtem poročilu o stanju energetske unije, predstavljenem aprila letos, opozorila, da mora sedem držav, med njimi Slovenija, povečati svoja prizadevanja za doseganje svojega cilja OVE. Za Slovenijo ta do leta 2020 pomeni 25 % OVE v energetski mešanici, medtem ko je njen delež OVE leta 2017 znašal 21,5 %, za leto 2018 pa je ocenjeni delež OVE v rabi bruto končne energije 21,8 %. Realno je oceniti, da cilja OVE ne bomo dosegli. Doleti nas seveda lahko kazen in samo upamo lahko, da ne bomo denarja namenili za odplačilo penalov namesto za same naložbe v OVE.

Leto 2020 bo pomembno v Sloveniji tudi zato, ker bomo po pričakovanjih dobili ključni strateški energetski dokument na ravni države, to je Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Kot zbornica, ki združuje člane z različnimi interesi, resnično pozivamo vse deležnike, da najdemo kompromis in začrtamo nizkoogljično energetsko pot Slovenije za nadaljnja desetletja. Da se nahajamo v ključnih trenutkih, ko se je treba zavzemati za ambiciozne korake (=scenarije) po svoje dokazuje dvoje: zadnje desetletje je po najnovejšem poročilu Svetovne meteorološke organizacije (WMO) najbolj vroče do zdaj, letošnje leto pa bo najverjetneje med tremi najbolj vročimi v zgodovini meritev; in Evropski parlament je ravnokar sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okoljskih izrednih razmer v Evropi in po svetu. Tudi zato v 2020 potrebujemo »slovenski zeleni dogovor«.