Energetska zbornica Slovenije (EZS) je v sredo, 7. julija 2021, organizirala mednarodni dogodek za tujo javnost: ENERGY IN SLOVENIA: Slovenian Presidency of the Council of the EU 2021. Tuji »energetski« javnosti smo predstavili energetiko v Sloveniji ter prioritete slovenskega predsedstva Svetu EU na področju energetike:
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blaž Košorok je predstavil ključne dosjeje in teme, ki bodo na področju energetike zaznamovale slovensko predsedovanje Svetu EU (več: https://ezs.si/predsedovanje-slovenije-svetu-eu-2021/): splošne prednostne naloge slovenskega predsedstva bodo predvsem trajnost, podnebna nevtralnost, energetski prehod in krožno gospodarstvo. Obenem poudarek ostaja okrevanje po pandemiji. Konkretno na področju energetike bodo prizadevanja usmerili v trialog o uredbi TEN-E in začeli razpravo o težko pričakovanem zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55 (»Fit for 55 package«). Cilj slovenskega predsedstva je predstaviti poročilo o napredku pogajanj decembra 2021 in dosje predati francoskemu predsedstvu, ki se začne 1. januarja 2022.
Direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) Christian Zinglersen je poudaril, da je Ljubljana ACER – ta letos praznuje 10 let delovanja – toplo sprejela in da je agencija razvila močno partnerstvo z državo gostiteljico.
Na dogodku so prvič skupaj nastopale vse sekcije EZS, ki so povezane z mednarodnimi organizacijami.
Tako je Kristian Ruby, generalni sekretar Eurelectric (na EZS deluje Sekcija Eurelectric) dejal, da je sveženj Pripravljeni na 55 izjemna priložnost za vse Evropejce in da je z njim
Evropska komisija določila pot za najbolj ambiciozen, vseobsegajoč prehod za evropsko gospodarstvo v naslednjem desetletju in tudi kasneje. Treba je dati prednost neposredni in posredni elektrifikaciji za spodbujanje razogljičenja, posodobiti elektroenergetski sistem, okrepiti infrastrukturo. Ruby je izpostavil težavo v Sloveniji v povezavi z dolgotrajnimi postopki izdaje dovoljenj.
Vlatka Cordes, predsednica Evropskega foruma za izmenjavo poslovnih podatkov na področju energetike (ebIX) je poudarila pomen odprtih mednarodnih standardov v komunikacijskem procesu, ki vključuje milijone decentraliziranih tržnih udeležencev. Forum ebIX (z njim je povezana Sekcija IPET v EZS) razvija in standardizira procese elektronske izmenjave podatkov na energetskem trgu in pri svojem delu upošteva usmeritve Evropske unije.
Dr. Angela Wilkinson, generalna sekretarka Svetovnega energetskega sveta (WEC), je pozdravila prioritete slovenskega predsedstva s poudarkom na zelenem, digitalnem in odpornem: »Gre za prave poudarke v ključnem trenutku za ves svet, dobro pa so usklajeni z našo osredotočenostjo na ‘humanizacijo energije’.« Kot je dejala, bo svet zahteval več energije za boljše življenje in zdrav planet ob tem, da nikogar ne bomo pustili za seboj. Na EZS deluje Sekcija Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC).
O vedenjski pristranskosti, ki daje prednost prilagajanju pred blažitvijo v boju proti podnebnim spremembam, je govoril James L. Smith, predsednik Mednarodnega združenja za energetsko ekonomiko (IAEE). Razložil je, da dajemo ljudje pri našem osebnem boju proti podnebnim spremembam prednost ukrepom prilagajanja pred ukrepi, ki blažijo podnebne spremembe. Zakaj? Ker pri ukrepih blažitve vidimo večji problem v pojavu neupravičenega okoriščanja oziroma zastonjkarstva (»free rider«), ko gre za napore zniževanja emisij ipd. Ukrepi prilagajanja pa po drugi strani vključujejo napore, ki so večinoma lokalni, vključujejo lokalne stroške, ki tudi prinašajo tudi lokalne koristi. Po njegovem morajo zato oblikovalci politik, ki vodijo v podnebno nevtralnost, upoštevati ne le tehnološke zahteve, temveč tudi vedenjske spodbude, ki določajo, katere ukrepe so posamezniki, skupnosti in države pripravljeni sprejeti. Na EZS deluje Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (Sekcija SAEE).
Na dogodku sta sodelovala evropska poslanca dr. Klemen Grošelj (Renew Europe) in Franc Bogovič (EPP). Grošelj je izpostavil, da energetski prehod pomeni ogromno tehnološko preobrazbo in da se Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo s sorazmerno visoko energetsko intenzivno in na stroške občutljivo industrijsko proizvodnjo sooča z več pomembnimi odločitvami. Po njegovem morata družba in gospodarstvo sprejeti ta prehod kot nujnost in priložnost za uvedbo novih poslovnih modelov in naložb. Predvsem moramo sprejeti jasne in trdne odločitve glede tega, kako bo videti naša sedanja in prihodnja energija in na čem bo temeljila. Bogovič je ob tem poudaril, da se država sooča z zavezujočim ciljem glede obnovljivih virov energije ter da gradnja novih OVE pomeni tudi poseg v okolje. Dodal je, da so gradbeni projekti lahko izjemno zahtevni in dragi, lahko se pojavijo zapleti pri prostorskem načrtovanju, urejanju okolja, obstajajo tudi zahteve civilne družbe. »Morali bi podpirati nadaljnji razvoj OVE, vendar le OVE ne zadostujejo za naše energetske potrebe. Za Slovenijo je izjemnega pomena nadaljnje vlaganje tudi v jedrsko energijo,« je poudaril Bogovič.
Marjan Eberlinc, predsednik EZS, je na konferenci dejal, da Energetska zbornica s povezovanjem energetskih organizacij ustvarja skupno vizijo za napredno nizkoogljično slovensko družbo. Podnebne spremembe se dogajajo pred našimi očmi, je poudaril in pri tem za tujo javnost predstavil analizo EZS glede zelenih energetskih projektov, ki jih načrtujejo članice zbornice. Teh je v tem trenutku (pripravljenih na zagon v obdobju 2021-22) za 1,25 milijarde EUR.
Več v sporočilu za javnost v angleškem jeziku:
Če se dogodka niste mogli udeležiti, si lahko ogledate video posnetek:
