Prioritete dela sekcij EZS v letu 2021

18. 12. 2020

V okviru EZS deluje šest sekcij in vse načrtujejo dejavno leto 2021. Preverite, kaj se pričakuje v letu 2021 in kakšne bodo prednostne naloge sekcij EZS.

Sekcija Eurelectric

Sekcija Eurelectric se bo v letu 2021 prioritetno posvetila proaktivnemu vključevanju v delo odborov in delovnih skupin Eurelectrica, na za slovensko elektroenergetiko pomembnih področjih, in sicer:

  • distribucije električne energije,
  • proizvodnje električne energije,
  • strukturiranja pravičnega prehoda kot tudi
  • implementacije Zelenega dogovora v pravni red EU.

Cilj je prispevati k upoštevanju strateških interesov slovenskih elektroenergetskih podjetij v ključnih dokumentih na ravni EU na področju energetike oziroma trajnostnega razvoja.

Sekcija Eurelectric si prizadeva za obveščanje zainteresirane strokovne javnosti o dogajanju na ravni Eurelectric in v Evropski uniji, za izmenjavanje informacij in dobrih praks ter seznanjanje s študijami, stališči, gradivi in seminarji Eurelectric.

To je še posebej pomembno v času energetskega prehoda, ki ga v največji meri zaznamuje prav nova elektrifikacija in s tem povezan bistven dvig rabe električne energije v gospodarstvu, v prometu, v gospodinjstvih in tudi v storitvenem sektorju.

Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (Sekcija SAEE)

Glavne aktivnosti v letu 2021:

  • redne seje (predvidoma tri v koledarskem letu),
  • uresničevanje ciljev in ažuriranje Manifesta energetske ekonomike,
  • nadaljnje delo delovnih skupin v smeri mednarodnega sodelovanja, podpore mladim in razvoju upravljanja s človeškimi viri, uravnoteženja spolov, zelene mediacije in povezovanje z ostalimi sekcijami, ki delujejo v okviru EZS in podpornimi organizacijami/združenji,
  • Znanstvena konferenca SAEE v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani,
  • sodelovanje pri energetskih razpravah En.Ekonomika & vizija, ki so glede na čas, v katerem se nahajamo, nadomestile konference En.ekonomika & industrija, spremljanje ter udeleževanje na webinarjih in dogodkih IAEE.

Sekcija za daljinsko ogrevanje (Sekcija DO)

Glavne aktivnosti v letu 2021, v katerem sta predvideni dve srečanji, bodo povezane z uresničevanjem ciljev »Primerjalne študije podjetij daljinskega ogrevanja«, ki je bila pripravljena leta 2020. Cilji so med drugim: povečanje izkoriščenosti sistemov DO, dvig energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v sistemih daljinskega ogrevanja.

Sekcija DO se bo tudi vključevala v pripravo zakonodajnih sprememb, ki so že v teku, in v zagotavljanje možnosti koriščenja sredstev okrevanja po pandemiji in prehoda v zeleno gospodarstvo.

Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (Sekcija IPET)

Aktivnosti v letu 2021 bodo osredotočene na vidike izmenjave podatkov za potrebe razvijajočih se trgov s prožnostjo, na nove vloge na trgu, kot sta aktivni odjemalec in neodvisni agregator, ter na druge teme, povezane s spremembami, ki izhajajo iz normativnih zahtev EU ter uveljavitve področne zakonodaje. Nadaljevale se bodo tudi zaradi izrednih razmer začasno zadržane aktivnosti – denimo v okviru delovne skupine za prehod odjemalcev pod 43 kW v t. i. merjen odjem.

Sekcija želi s svojim delom prispevati k pravilni strateški usmeritvi udeležencev energetskih trgov za celovito reševanje problemov, povezanih z izmenjavo podatkov in dolgoročno zagotovitev uspešnega, učinkovitega ter preglednega delovanja energetskih trgov.

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (Sekcija SVDEE)

Več prioritet v 2021:

  • Ena izmed ključnih prioritet je povezana s prehodom na 15-minutni obračunski interval, ki bo prinesel višje stroške odstopanj v povezavi s stroški izravnave elektroenergetskega sistema Slovenije. Sekcija SVDEE bo regulatorja, Agencijo za energijo, aktivno opozarjala na morebitne nerealno visoke zneske oziroma obremenitve dobaviteljev (podobno kot pri stroških »sekundarne regulacije« v letu 2019). Če bo prišlo do zvišanja cen za sekundarno regulacijo, bodo stroški odstopanj narasli najmanj iz treh razlogov: 1. prehod na 15-minutni obračunski interval; 2. enormno zvišanje cen za sekundarno regulacijo; 3. netipično delovanje odjema zaradi epidemije Covid-19. To področje je za sekcijo zelo pomembno.
  • Nadalje bo treba definirati pravila glede prijave voznih redov in definirati finančno nevtralnost dobaviteljev v primeru uvedbe modela neodvisnega agregatorja, pri čemer potekajo usklajevanja z Borzenom in Agencijo za energijo.
  • Aktivno sodelovanje pri pripravi vsebinskih pripomb na zakonodajo, ki se sprejema, denimo zakon o električni energiji in zakon o OVE. Pričakuje se sprejetje sistemskih obratovalnih navodila za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE) in s tem v zvezi spremembe zavarovanj omrežnine v odnosu do sistemskega operaterja SODO. Od SODO pričakujejo odgovor o izvajanju vračil zneskov omrežnin iz insolvenčnih postopkov.

Sekcija Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC)

Delo v 2021 bo usmerjeno v:

  • sodelovanje z WEC pri naslednjih projektih:
  • sodelovanje z ostalimi sekcijami znotraj EZS in s panožnimi združenji in znanstveno akademskimi organizacijami v nacionalnem prostoru,
  • pod okriljem EZS sodelovanje z državnimi organi (Ministrstvo za infrastrukturo – MzI, Ministrstvo za okolje in prostor – MOP):
  • organizacijo razprav – okroglih miz. V letu 2021 bo predvidoma organiziran dogodek o ambicioznosti in doseganju ciljev NEPN (v času in v povezavi s slovenskim predsedovanjem Slovenije Svetu EU).

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

toggle icon