Prioritete dela sekcij EZS v letu 2023

06. 01. 2023

V okviru EZS deluje šest sekcij in vse načrtujejo dejavno leto 2023. Preverite, kaj se pričakuje v tem letu in kakšne bodo prednostne naloge sekcij EZS.

Sekcija Eurelectric

Posebna pozornost v letu 2023 bo namenjena reformi energetskih trgov in ukrepom za boj z energetsko krizo. Cilj sekcije bo sodelovanje pri pripravi kratkoročnih kot tudi dolgoročnih ukrepov, s katerimi bodo člani preprečevali ponovitev podobne krize v prihodnosti. Ključni cilj Sekcije Eurelectric ostaja uveljaviti strateške interese slovenskih elektroenergetskih podjetij v ključnih zakonodajnih in strateških dokumentih EU na področju energetike.

Sekcija Eurelectric se bo v letu 2023 zavzemala za doseganje naslednjih ključnih ciljev:

sodelovanje pri pripravi dolgoročne reforme energetskega trga,
sodelovanje pri sprejemanju interventnih ukrepov kot odziv na energetsko krizo;
dokončni sprejem in implementacija zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 (Fit for 55) v interesu slovenske energetike na področju obnovljivih virov energije (OVE), učinkovite rabe energije (URE), daljinskega ogrevanja, sheme za trgovanje z izpusti (EU ETS), pravičnega prehoda, državnih pomoči, pravične porazdelitve bremen med sektorji;
spodbuditi umeščanje OVE v prostor skladno z REPowerEU ter spremembo OVE direktive v smeri pospešenega pridobivanja dovoljenj za umeščanje projektov OVE za doseganje še bolj ambicioznih OVE ciljev;
prepoznanje vloge jedrske energije kot pomembnega stebra za doseganje podnebne nevtralnosti EU;
prepoznanje vloge hidroelektrarn kot pomembnega OVE vira ter doprinos k zagotavljanju fleksibilnosti elektroenergetskega sistema ter črpalnih hidroelektrarn kot pomembne tehnologije shranjevanja električne energije
ustrezna umestitev proizvodnje in rabe nizkoogljičnega vodika.

Sekcija Eurelectric si prizadeva za obveščanje zainteresirane strokovne javnosti o dosežkih in aktivnostih združenja Eurelectric v Evropski uniji, za izmenjavo informacij in dobrih praks ter seznanitev s študijami, stališči, gradivi in seminarji Eurelectric. Izmenjava informacij je še posebej pomembna v času energetskega prehoda in dokončnega sprejema zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 s spremembami, ki jih je prinesel REPowerEU kot odziv na energetsko krizo in potrebo po povečanju energetske neodvisnosti EU od ruskega plina ter pospeševanju umeščanja nizkoogljičnih virov.

Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (Sekcija IPET)

V letu 2023 bo delovanje sekcije osredotočeno na spremljanje izvedbe sprememb, ki stopijo v veljavo z začetkom leta. Z letom 2023 bodo negospodinjski odjemalci z močjo do 43 kW prešli v merjeni odjem, ob enem pa se nadaljujejo priprave za nadaljnje širjenje nabora prevzemno-predajnih mest, ki se jih bo postopno vključevalo v merjeni odjem. Sekcija bo tudi spremljala vpliv uvedbe merilne točke in novih Pravil za delovanje trga z električno energijo, ki prinašajo nov model bilančnega obračuna s prehodom na enojno ceno, ter prenovljene metodologije obračuna omrežnine in tarifnega sistema. Sekcija bo aktivno spremljala in se opredeljevala do prihajajočih novosti na energetskem trgu. V letu 2023 se bo namreč nadaljevalo sprejemanje področne zakonodaje za prenos zakonodajnih svežnjev Čista energija (Clean Energy Package), Pripravljeni na 55 in REPowerEU, kar prinaša številne novosti in prilagoditve (trg prožnosti in umeščanje neodvisnega agregatorja, nove vloge na trgu: aktivni odjemalec, skupnosti itd.). Sekcija IPET se bo glede predlaganih sprememb prvenstveno odzivala s stališči in predlogi za zagotovitev ustreznega in učinkovitega podatkovnega okolja. Prav tako bo sekcija po potrebi obravnavala vidike povezane z izmenjavo podatkov v kontekstu prihajajočega omrežnega kodeksa (pravil) za kibernetsko varnost v energetskem sektorju in posodobljene Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (NIS2) upoštevaje deležnike v obsegu direktive in pravil in statusom implementacije. Sekcija bo tudi spremljala regulativno področje EU glede dostopa do podatkov o merjenju in porabi električne energije, ki ga bo Evropska komisija v kratkem naslovila z Uredbo o zahtevah glede medobratovalnosti ter nediskriminatornih in preglednih postopkih dostopa do merilnih podatkov in podatkov o porabi.

Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (Sekcija SAEE)

Glavne predvidene aktivnosti SAEE v letu 2023 so:

tri redne seje, na katerih se poleg pregleda dela in aktualnih dogodkov izvedejo tudi predavanja s področja energetske ekonomike in managementa,
uresničevanje ciljev Manifesta energetske ekonomike, ki je bil noveliran leta 2022,
nadaljnje delo delovnih skupin SAEE v smeri mednarodnega sodelovanja, podpore mladim in razvoju upravljanja s človeškimi viri, uravnoteženja spolov,
povezovanje z ostalimi sekcijami, ki delujejo v okviru EZS ter s podpornimi organizacijami/združenji,
sodelovanje pri delu IAEE in na dogodkih IAEE (webinarji, itd.)
udeležba na srečanju vodij evropskih podružnic IAEE (European Affiliate Leaders Meeting),
aktivna udeležba z raziskovalnimi prispevki na konferencah IAEE.

Na prvi redni seji v letu 2023 bodo predstavljeni glavni poudarki in nagrajeni prispevki iz uspešno izvedene 3. konference SAEE, ki je potekala 21. oktobra 2022 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Sekcija za daljinsko ogrevanje (Sekcija DO)

Rdeča nit aktivnosti sekcije je uresničevanje usmeritev »Primerjalne študije podjetij daljinskega ogrevanja« iz leta 2020. S transformacijo energetskega zakona in sprejetjem Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov so v letu 2022 daljinski sistemi ogrevanja dobili svoj samostojni zakonski okvir, v letu 2023 pa sledi implementacija določb zakona. Poleg tega je v postopku sprejemanja že nov zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55«, ki operaterje daljinskih sistemov postavlja pred nove izzive (učinkovitost sistemov ter povečanje deleža obnovljivih virov energije in odvečne toplote). V sekciji bodo aktivno spremljali prenašanje novih zahtev v nacionalno zakonodajo in usmerjali člane na način, da se bodo sprejele pravilne odločitve za preobrazbo sistemov. Aktivnosti sekcije bodo usmerjene tudi v zagotavljanje možnosti koriščenja finančnih spodbud iz Načrta za okrevanje in odpornosti (NOO) po pandemiji ter prehoda v zeleno gospodarstvo (večletni finančni okvir 2021–2027). Sekcija DO bo seveda tudi spremljala posledice zaradi nenadnih in enormno visokih povišanj cen energentov ter se zavzemala za sprejem ustreznih ukrepov za blažitev posledic za odjemalce.

V letu 2023 sta predvideni najmanj dve srečanji članov sekcije, na katerih se bodo predstavile aktualne teme s področja daljinskega ogrevanja.

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (Sekcija SVDEE)

V letu 2023 bo predvidoma ključno področje delovanja povezano z izzivi zaradi visokih cen energije. Zakonodaja se sprejema in dopolnjuje zelo hitro, temu ustrezno je potrebno zagotoviti izvedljivost tako z vidika pogodbenih določil, likvidnosti delovanja družb, z vidika informacijskega sistema ipd. Tudi zagotavljanje ustreznih količin energije je v takšnih okoliščinah lahko velik izziv, vendar člani Sekcije SVDEE verjamejo, da bodo za končne odjemalce ustrezno poskrbeli. Pričakujejo, da bodo v letu 2023 veliko v stiku s pristojnimi ministrstvi (predvsem z Ministrstvom za infrastrukturo) in drugimi institucijami na trgu z energenti, saj bo treba uskladiti številna vprašanja, ki se bodo pri tem pojavljala. Ob koncu leta 2022 je najbolj pereče vprašanje sistema kompenziranja reguliranih cen, za kar upajo, da se bo pravočasno uredilo.

Ostale vsebine, kot je denimo prehod t. i. »merjenih odjemalcev« pod 41 kW iz preostalega diagrama v merjen del pri nakupu energije, bodo obravnavali sproti, ko bo prišlo do spreminjanja zakonodaje.

Sekcija Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC)

Delo SNK WEC bo v 2023 osnovano na dosedanjih aktivnostih in bo usmerjeno v:

izmenjavo stališč in nadaljnjo vključevanje Ministrstva za infrastrukturo (MzI) v delovanje SNK WEC,
sodelovanje z WEC pri naslednjih projektih:

Svetovna energetska trilema – World Energy Trilemma (prioriteta),
Spremljanje svetovnih energetskih izzivov – World Energy Issues Monitor (prioriteta),
Svetovni energetski pulz – World Energy Pulse

aktivno vključevanje v delovanje WEC na evropski in mednarodni ravni – sodelovanje v programskem odboru WEC pri pripravi usmeritev, vsebin, dogodkov,
sodelovanje z ostalimi sekcijami znotraj EZS in s panožnimi združenji in znanstveno akademskimi organizacijami v nacionalnem prostoru,
pod okriljem EZS sodelovanje z državnimi organi (Ministrstvo za infrastrukturo – MzI, Ministrstvo za okolje in prostor – MOP):
sodelovanje SNK WEC v okviru razprav in javnih razgrnitev pomembnih strateških dokumentov s področja energetskih in podnebnih politik tako na nacionalni kot na EU ravni, z ozirom na globalne trende,
vključevanje predstavnikov državnih organov v okrogle mize in konference, ki jih organizirajo EZS, SNK WEC ali WEC,
organizacijo razprav – okroglih miz, predstavitve Trilemma poročila, organizacija morebitnega sestanka z WEC Nemčija, Avstrija, Italija in izmenjava dobrih praks, drugi dogodki z vabljenimi gosti (online ali v živo), zlasti v luči kriznih razmer na energetskem področju
aktivna udeležba vodstva SNK WEC na WEC kongresu v Rotterdamu decembra 2023.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****